Izrael in Jordanija sta se četrt stoletja dogovarjala o reševanju enega od fascinantnih habitatov tega planeta. Med obema državama in zasedenimi palestinskimi ozemlji ležeče Mrtvo morje je že vse od 60. let prejšnjega stoletja pod močnimi okoljskimi pritiski, ki jih je zagrešila človeška roka. Reka Jordan, ki je edini vir napajanja približno 600 kvadratnih kilometrov velikega morja, namreč v morski bazen skoraj ne prinaša več sveže vode.
Megaprojekt z megaceno
Za to, da se namesto deroče reke zdaj v morje izliva zgolj še potoček, so odgovorne kar štiri države. V preteklih desetletjih je namreč Izrael skupaj z Jordanijo, Sirijo in Libanonom krepko povečal črpanje vode za namakanje iz rečic, ki napajajo Jordan. Že v zgornjem porečju je Jordan osiromašen za 98 odstotkov svojih vodnih virov, večino jih zaradi napajanja ekstenzivnega kmetijstva počrpa Izrael. Gladina Mrtvega morja posledično na najnižje poseljeni depresiji na svetu vse hitreje pada, vsako leto se zniža za en meter. Površina drugega najbolj slanega morja na svetu (slanost vode znaša od 28 do 33 odstotkov) se je posledično s tisoč skrčila na šeststo kvadratnih kilometrov.
Zaradi človeka povzročeno izginjanje enega največjih svetovnih naravnih čudes želijo zdaj rešiti z novim infrastrukturnim megaprojektom. Od jordanskih obal Rdečega morja bodo čez puščavo povlekli 180-kilometrski cevovod, po katerem naj bi bazen Mrtvega morja napolnili z razsoljeno morsko vodo. Sprva se bo v Mrtvo morje predvidoma steklo 300 milijonov kubičnih metrov vode na leto, po povečanju zmogljivosti cevovoda (skupno naj bi zgradili štiri cevi) pa naj bi se letni pretok sčasoma povečal na 2 milijardi kubičnih metrov vode. Zgolj prva faza gradnje cevovoda, za katero sta Izrael in Jordanija pred dnevi objavila mednarodni javni razpis, bo stala rekordnih 800 milijonov dolarjev, celoten projekt pa naj bi bil vreden vrtoglavih deset milijard dolarjev. Tako izraelska kot jordanska vlada stavita na zasebne vlagatelje, ki bodo v zameno za financiranje projekta dobili koncesionarsko pravico upravljanja cevovodov in obrata za razsoljevanje morske vode za naslednjih 25 let.
Voda iz Rdečega morja ne bo zadoščala
Toda na Mrtvo morje meječi državi, ki sta mirovni dogovor dosegli pred 21 leti, nameravata s projektom izboljšati tudi svoje vire pitne vode. V prvi fazi projekta bodo namreč ob rdečemorskem letoviškem mestu Akaba zgradili poseben obrat za razsoljevanje morske vode. Od 65 milijonov kubičnih metrov vode na leto, kolikor jih bodo predelali v tem obratu, bo Jordanija smela uporabiti 30 milijonov, Izrael pa za oskrbo puščavnatega juga države preostalih 35 milijonov. Ko se bo zmogljivost obrata povečala na 85 milijonov kubičnih metrov vode na leto, bo Izrael lahko iz nje počrpal 50 milijonov kubičnih metrov pitne vode. V zameno bo Jordanija upravičena do nakupa iste količine vode iz Galilejskega jezera na severu Izraela za svoje prebivalstvo na severnem delu hašemitske kraljevine. Del vode iz obrata v Akabi naj bi dobili tudi Palestinci, ki se sicer že vrsto let pritožujejo nad nezakonitim izraelskim črpanjem njihovih podzemnih virov pitne vode na Zahodnem bregu.
Gladino Mrtvega morja bodo poskušali ponovno dvigniti s pomočjo delno razsoljene vode, torej s stranskim proizvodom procesa razsoljevanja v novem obratu iz Akabe. Zaradi tega številni okoljevarstveniki svarijo pred negativnimi posledicami za krhki ekosistem Mrtvega morja. Preostanki razsoljene vode bi namreč lahko vsebovali škodljive alge iz Rdečega morja, katerih razmnoževanje v povsem drugačnem okolju Mrtvega morja doslej še ni bilo testirano. Ob tem so v okoljevarstveni organizaciji EcoPeace, ki združuje aktiviste iz Izraela, Palestine in Jordanije, do predlaganega načrta skeptični še iz drugih razlogov. Letno prečrpana voda iz Rdečega morja namreč po njihovem mnenju ne bo zadostovala, da bi ustavili izginjanje tega ekosistema, iz katerega vsako leto izhlapi za okoli 700 milijonov kubičnih metrov vode. Za ustavitev negativnih trendov bi države ob porečju Jordana morale spremeniti tudi politiko čezmernega izkoriščanja zgornjega porečja Jordana.
