Slovenski odbojkarski reprezentanti še nikoli prej niso prišli do četrtfinala evropskega prvenstva, letos so postali evropski podprvaki. Boljša je bila le Francija, zadaj pa so ostale velesile, kot so Italija, Bolgarija, Poljska, Rusija, Srbija, Nemčija...
Slovenski pohod do finala je imel dva vrhunca. Najprej v četrtfinalu proti Poljski, ko se je zdelo, da bo Slovenija znova izgubila že skoraj dobljeno tekmo. Slovenci so tisto deževno oktobrsko sredo zapravili dva niza prednosti, saj so Poljaki prišli do preobrata in zaključne žoge, nakar je do izraza prišel kapetan Tine Urnaut, ki je Slovenijo popeljal v polfinale. Tam je nasproti stala Italija, proti kateri je slovenska četa odigrala najboljšo partijo v zgodovini odbojke na sončni strani Alp. Čeprav imajo Italijani številne zvezdnike, so bili proti Slovencem povsem nebogljeni.
Poleg Urnauta so na evropskem prvenstvu v Bolgariji najbolj blesteli Klemen Čebulj, Mitja Gasparini, Dejan Vinčić, Alen Pajenk, Jani Kovačič in mladi Jan Kozamernik. Glavna prednost ekipe je, da razen Gasparinija še nihče ni dopolnil 30 let. Spodbudno je tudi dejstvo, da se dobro dela v mlajših selekcijah. Najlepši primer je mladinska reprezentanca, ki se je na svetovnem prvenstvu uvrstila na sedmo mesto.
Ključni akter je selektor Andrea Giani. Pred njegovim prihodom se je zdelo, da je vlak za nadarjeno slovensko generacijo že odpeljal, toda Italijan je sam poklical vodstvo slovenske odbojkarske zveze in prosil za selektorski stolček. Z dejanji je dokazal, da ga občutek ni varal. Takoj po prihodu je jasno razdelil naloge. Vsak reprezentant je vedel, ali je član začetne postave, ali je rezervist, ali doma v pripravljenosti v primeru poškodb soigralcev. Giani je imel do vseh članov izbrane vrste odprt in spoštljiv odnos. S slovenskim grbom so kot eno dihali tudi vsi njegovi pomočniki iz Italije.
Z Gianijevim prihodom se je takoj dvignil ugled slovenske reprezentance. V Ljubljano je na gostovanje prišla brazilska reprezentanca z vsemi zvezdniki, Slovenija pa sodeluje na najprestižnejših mednarodnih pripravljalnih turnirjih. Kot vrhunec te generacije se izrisujejo leto 2020 in poletne olimpijske igre v Tokiu, vmes pa se bo Slovenija poskušala uvrstiti še do kakšnega podviga na evropskih in svetovnih prvenstvih. Denimo na domačem evropskem prvenstvu leta 2017, ko želi Ljubljana gostiti vse tekme slovenske reprezentance in tudi izločilne boje.
Marsikaj bo odvisno od Gianijeve vizije. Z uspehi na slovenski klopi je postal magnet za bogate ponudbe, toda kot nekdanji najboljši odbojkar na svetu je dovolj dobro preskrbljen, da bo projekte izbiral glede na rezultatski potencial in ne na podlagi denarja.
