Kljub vsem spornim izjavam, ki so v zadnjih mesecih prišle iz ust vodilnega republikanskega predsedniškega kandidata, zna Donald Trump ameriško politično in splošno javnost še vedno spraviti na noge. Zdaj je za to poskrbel na shodu v Južni Karolini. Po napadu dveh muslimanov v Kaliforniji, ki sta pred tednom dni pobila štirinajst ljudi in bila po navedbah FBI radikalizirana, je predlagal popolno zaprtje meja za muslimane. V Združene države ne bi pustil ne priseljencev, ne turistov, ne študentov na izmenjavah, ne poslovnežev, ne kogar koli drugega, če je pripadnik islama. Izjema bi bili le ameriški vojaki.
Trump je kot podlago navedel ankete konservativnega Centra za varnostno politiko, po katerih se 25 odstotkov vprašanih muslimanov strinja z nasiljem nad Američani v ZDA, 51 odstotkov pa jih meni, da bi muslimani v ZDA morali imeti možnost življenja po pravilih šeriatskega prava. Zato je po njegovem treba zapreti meje za muslimane, »dokler predstavniki naše države ne ugotovijo, kaj se dogaja... od kod prihaja to sovraštvo in zakaj«.
Centru za varnostno politiko kritiki očitajo širjenje islamofobije, njegovi financerji pa so po poročanju Salona predvsem ameriške vojaške in letalske korporacije.
Cheney: To ni ameriško
Po izjavi so si dogodki sledili po letos že nekajkrat videnem scenariju. Občinstvo na shodu je Trumpu ploskalo, potem pa so z vseh strani sledile bolj pa tudi manj ostre kritike. Oglasili so se Bela hiša, demokratski predsedniški kandidati in Trumpovi tekmeci za strankarsko nominacijo, oglasil se je celo bivši podpredsednik Dick Cheney z besedami, da je izjava »v nasprotju z vsemi našimi prepričanji in vrednotami«. Jeb Bush je rekel, da je Trump »neuravnotežen«. V Beli hiši so mu očitali, da je izjava v nasprotju z nacionalnimi interesi.
Nekateri so bili tudi opazno nekoliko manj kritični, namreč tisti tekmeci za strankarsko predsedniško nominacijo, ki računajo na njegove glasove, če mu spodrsne. Najočitnejši pri tem je že nekaj časa teksaški senator Ted Cruz, ki je tokrat o Trumpovi izjavi rekel le, da njegova politika ni takšna.
Trumpa prvič prehitel Cruz
Trump s svojimi izjavami ustvarja viharje v javnih razpravah, vse odkar je junija napovedal predsedniško kandidaturo. Že takrat je rekel, da so Mehičani, ki prihajajo v ZDA, večinoma posiljevalci. Za veterana vietnamske vojne McCaina je rekel, da ni heroj, ker so ga Vietnamci ujeli, o svoji tekmici Carly Fiorina je rekel, da si ne more predstavljati, da bi takšen obraz vodil Združene države, pred kratkim pa se je na odru spakoval in očitno posnemal invalidnega novinarja New York Timesa (Trump je zanikal, da bi se iz novinarja norčeval).
Ta nova izjava je nadgradnja kritike muslimanov, ki jo Trump uprizarja po pariških terorističnih napadih. Tako je pred dnevi dejal, da je stotine, tisoče muslimanov v New Jerseyju praznovalo, ko sta se na drugi strani reke Hudson 11. septembra porušili stolpnici svetovnega trgovinskega centra. Dokazov, da je šlo za tolikšno število, ni.
Po vseh teh izjavah se je ugibalo, da bo Trumpu podpora morda padla, a je še naprej trdno vodil v anketah med republikanskimi volilci, kar spravlja v obup jedro stranke. Je pa izjava o muslimanih sovpadala s prvo anketo po zelo dolgem času, v kateri Trump ni vodil. V raziskavi priznanega inštituta univerze Monmouth ga je Cruz prehitel za pet odstotkov.
Trumpa zdaj vendarle čaka najzahtevnejše obdobje doslej, ko bo vse širši krog republikanskih volilcev začel razmišljati, ali mu dati glas na strankarskih volitvah in ali lahko premaga demokratskega tekmeca ali tekmico. Prve strankarske volitve bodo v začetku februarja v Iowi, potem pa se bodo v roku več mesecev postopno zvrstile v vseh ameriških zveznih državah.
