Saj vemo, kaj je halal. To je takisto kot judovski košer, samo da je arabsko. Tudi košer ni ravno srednjeevropska krščanska tradicija klanja in pobijanja, a nekako smo pristali na to, da nekaj judov, potomcev tistih, ki jih nismo skurili, ne bi imelo slabega občutka in izrinjenosti iz sicer sila tolerantne evropske družbe. Ampak zakaj bi pristali, da veletrgovci zlorabljajo demokratičnega tolerantnega duha, v tem primeru avstrijske, družbe in na police zaradi svojega profita tlačijo halal izdelke, ki že s svojo etiketo vzbujajo sila neprijeten občutek; da bo trgovino, kjer smo kupili krasne svinjske šnicle, ta hip v zrak pognal terorist, ki je vanjo prišel pod pretvezo, da bo kupil halal meso. Kjer so halal, baklave, burke in nikabi na kupu, slej ko prej poči bomba. To je neovrgljiv statistični podatek.
Nič nimamo proti, mi strpni in razgledani Evropejci, Avstrijci pa sploh, da Arabci zakoljejo žival tako, da ji prerežejo vratne žile, da bi čim manj trpela in hitro izkrvavela, da je pri tem vseokrog čisto, da druge živali ne gledajo tega in se ne vznemirijo in da je ob tem dejanju izgovorjeno – Bismillah. Naj imajo oni svoj halal. Ampak, to je povsem nasprotno od naših starodavnih navad, čeprav bi morda pikolovski etnologi našli kakšne manjše podobnosti. Zato, da ohranimo našo kulturo, naj ta halal prodajajo v trgovinah z gradbenim materialom in sredstvi za varstvo pri delu, ne pa v veleblagovnicah.
Mi imamo svoj halal, starodaven human način prihajanja do zrezkov, pohančkov, klobas in pečenk. Žival, da ne bi trpela, kresnemo s kijem po glavi ali pa jo z elektriko stresemo, da se ji še pol ure vrti, in potem ne čuti noža, ki ji drgne po vratu. Pri nas, v skladu z izročili naših praprapradedov, vlečemo žival za ušesa po blatnem dvorišču. Mora čim bolj rjoveti vedoč, da se ji bliža zadnja ura, da bodo sosedje z zavistjo mrmrali: »Madonca, pri Janezu imajo spet koline in se bodo mastili.« In zato, da bodo zvedavi bratje v svinjaku vedeli, kaj jih čaka. Bolj se trese in tuli, boljši je golaž. Mi živali na domačih kolinah nič ne omamljamo, so pa zato opojnih substanc v obliki šnopsa in pira toliko bolj deležni glavni klavec in pomočniki. Da ne bi čutili srčne bolečine in omedleli ob pogledu na umirajočo gmoto bodočih ocvirkov, krvavic, zrezkov in šunk. Tudi mi, tako kot Arabci pri halal kolinah, pospremimo pujsa v onostranstvo z obrednimi vzkliki, le da pri nas ne vzklikamo Bismillah (Alahu v čast), ampak huškamo in jodlamo in kričimo: »Franci, daj jo, mrcino, zabodi še enkrat, vidiš, da še miga!« Samo takšno meso je kakovostno in lahko gre na naše police, ne pa tisto, pridobljeno z barbarsko metodo – halal.
In ker se veletrgovec Spar zaveda svoje ključne vloge pri ohranjanju narodove identitete, krščanskega svetonazora in folklore, je prisluhnil protestom in s polic umaknil tiste štiri teroristične paketke halal mesa!
