Sva, kratek čas, ko je bil Pušnik trener pri Celju in so v klubu tedaj kupili enega naših diagnostičnih sistemov. V zadnjih šestih, sedmih letih sem si v nogometu pridobil veliko izkušenj. Predvsem na področju neposrednega dela z nogometaši in uporabe tehnologij, ki smo jih tudi mi uvedli v nogomet in optimizirajo proces vadbe. Z njimi se zmanjšuje možnost poškodb, hkrati pa po poškodbah omogočajo hitrejšo vrnitev na igrišče.
Lahko bralcem približate nogomet skozi svoje dojemanje najpopularnejšega športa na svetu?V podjetju smo v 15 letih razvili številne metode. Naša tehnologija omogoča spremljanje nekaterih faz človeškega gibanja, ki jih druge metode ne. Metode objektivizirajo sposobnost mišične aktivacije. Moj pogled na nogomet je zelo preprost. Obvladovanje žoge je sicer najpomembnejše. Dejstvo pa je, da ima nogometaš v ligi prvakov v povprečju žogo v svoji posesti 55 sekund, kar pomeni, da je skoraj 99-odstotkov časa na igrišču brez žoge. Če nimaš gibalnih sposobnosti, potem ti v nogometu ne bo uspelo. V raziskovanju nogometa smo šli tako daleč, da smo analizirali sposobnosti igralcev, kako pokrivajo prostor, kako se lahko sunkovito gibljejo, kako hitro lahko spreminjajo smer in pospešujejo...
Vse to počnete pri Olimpiji?Tovrstne izkušnje sem pridobil predvsem pri delu s Fiorentino in italijansko nogometno reprezentanco (Đorđević je bil njen član na zadnjem SP v Braziliji, op. p.). Del teh metod izvajam tudi pri Olimpiji. Tu je treba delati postopno, čeprav uporabljamo že veliko razpoložljive tehnologije.
Kako bi primerjali organiziranost Olimpije s Fiorentino ali italijansko reprezentanco?Kar zadeva organizacijske priprave, se mi zdijo primerjave nespodobne. Olimpija je klub, ki nastaja in je dosegel neverjeten napredek v zadnjih nekaj mesecih. Če ne bi bilo gospoda Mandarića, verjetno ne bi bilo ničesar. Bil je dovolj sposoben, da je našel nekaj sposobnih ljudi, ti so našli še nekaj drugih in spisala se je uspešna zgodba. Da pa narediš res vrhunski sistem, potrebuješ nekaj let sistematičnega dela. Logistično osebje italijanske reprezentance na svetovnem prvenstvu je štelo 250 ljudi. Šlo je za neverjetno koncentracijo visokokvalificiranih strokovnjakov. Ne rečem, da smo bili vsi najboljši, a je šlo za grobo selekcijo. Kot jo imajo navsezadnje tudi nogometaši.
Z Olimpijo imate torej večletni načrt?Če naredite krivuljo vložene energije in časovnega učinka, je Olimpija trenutno na stopnji rasti, ki ji bo sledilo zasičenje. Ko pride zasičenost, je treba vlagati ogromno energije, a napredka skoraj ni. Po naši metodi dela bo po moji oceni zasičenost prišla v dveh do treh letih. Tedaj bo treba sprejeti odločitev, kako naprej.
Potemtakem ni bojazni, da bo Olimpija v spomladanskem delu prvenstva fizično nazadovala?Menim, da bo še boljša. Delamo tako, da bodo nogometaši najbolje pripravljeni od aprila naprej. Ne vem pa, kaj se bo dogajalo s transferji igralcev, kar pa ni moje delo.
Kako bi lahko primerjali telesno pripravljenost Olimpijinih nogometašev s tistimi, ki si služijo kruh v Italiji?Olimpija ima nekaj nogometašev, ki se lahko kosajo z igralci v prvi italijanski ligi. Takšnih je pet ali šest. Imenoval jih raje ne bi.
Kolegi pravijo, da ima Olimpija na domačem prostoru slabše pogoje za delo kot Maribor. Vaše mnenje?Nekateri pogoji, v katerih delujemo, so v redu. Dobro je, da imamo na voljo dve igrišči in atletsko dvorano ter da se vse skupaj nahaja v enem kompleksu. Hitrosti se namreč ne da razvijati na treh stopinjah Celzija, temveč mora biti vsaj od 15 do 20 stopinj. Res je, da je ljubljanski objekt star, da v njem ni zadosti prostorov. Je pa tudi res, da je v tem trenutku vadbeni kompleks najboljši, kar jih imamo v Ljubljani. Mariborskih prostorov si nisem ogledal. Prepričan sem, da imajo zaradi tradicije zadnjih desetih let v nekaterih segmentih boljše pogoje. Nimajo pa denimo atletske dvorane, kar ni zanemarljivo.
Kako poteka komunikacija v klubu?Stopnje hierarhije so znane. Imamo športnega direktorja, glavnega trenerja, jaz sem zadolžen za kondicijsko pripravo ter del logistike, Matej Drobnič pa vodi medicinsko osebje. Mi štirje smo zelo povezani. Izmenjava informacij je visoka in sinhrona, vsi pa delamo z istim namenom. Imamo tudi dobro ekipo drugih trenerjev, ne le Pušnika.
Toda v nogometu se stvari lahko hitro spremenijo. Trener ali športni direktor lahko čez noč postane preteklost.V prvi fazi je zelo pomembno, da ustvarimo kontinuiteto. Če si uspešen, ni razlogov, da te zamenjajo. Bolj nas trenutno lahko »skrbijo« igralci. Če so predobri, bodo odšli. Mislim pa, da ima predsednik Mandarić zelo jasno vizijo.
Kako pa deluje kondicijsko osebje?Mirno lahko rečem, da je kondicijsko osebje dobro usposobljeno. Uvedel sem sistem z razširjeno skupino, permanentno namreč delamo vsaj štirje trenerji. Skušamo delati čim bolj individualno. Med seboj se pogovarjamo vsaj eno uro na dan le o tem, na kakšen način bomo trenirali. Veliko energije in znanja nam jemljejo tujci, ki so prišli v klub slabše telesno pripravljeni. Z njimi opravimo tudi do šest individualnih treningov na teden.
Kakšen smisel ima, da s klubom podpisujejo pogodbe tujci, ki niso najbolje telesno pripravljeni?Vsi med njimi imajo nogometne odlike, s katerimi so si zaslužili prihod k Olimpiji. Če testiranja pokažejo, da imajo še ogromno rezerve ter da niso poškodovani, potem smo na dobri poti. Pri nekaterih igralcih je bil viden ogromen napredek že po šestih tednih. Menim, da je prihodnost Olimpije v tem, da bo izbirala takšne igralce, ki imajo zaradi raznoraznih okoliščin težave in ki lahko dajo dodano vrednost klubu, ko se te težave odpravijo. Takšen primer je denimo Lucas Ontivero. Menim, da bo večina igralcev, ki bodo prišli v Olimpijo, odšla iz kluba v boljšem stanju.
To je bistvo poslanstva in navsezadnje tudi zaslužka.Olimpija ima vse pogoje za ustvarjanje dodatnih sredstev, da se bo klub lahko razvijal.
Andraž Šporar je bil v preteklosti večkrat poškodovan, v tej sezoni pa je najboljši igralec slovenske lige. Kakšna je skrivnost njegovega uspeha?Šporar je telesno bolje pripravljen, kot je bil v preteklosti. Utrujenost namreč vpliva na poškodbe in učinkovitost.
Koliko v povprečju preteče nogometaš Olimpije na tekmo?Odvisno od tekme in igralnega položaja. Maksimalna dolžina je enajst kilometrov in pol.
Torej toliko kot v najmočnejših ligah na svetu.Po pretečenih kilometrih že. Pri teh statistikah pogrešam, da ne vsebujejo podatkov o številu sprintov, učinkovitih pospeševanj in sprememb smeri. Boljši ko je igralec, večja je njegova povprečna hitrost na tekmi. Sposobnost pospeševanja pa je v nogometu ključna.
