Projekt garažne hiše je vse bolj v rokah arheologov. Zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so morali na Mestni občini Ljubljana garažno hišo precej zmanjšati, zato so se odločili za dodatno, četrto etažo. Kljub temu v službi za razvojne projekte pravijo, da bo parkirnih mest približno 520 oziroma približno 100 manj, kot so sprva načrtovali.
Zmanjšanje parkirne hiše je posledica predvidenih arheoloških ostalin na območju tržnice, ki se jim bo občina morala po navodilih zavoda za varstvo kulturne dediščine izogniti oziroma jih vključiti v parkirno hišo tako, da bodo na ogled javnosti.
Cerkev in pokopališče bosta ostala nedotaknjena
V dopolnjeni projektni nalogi, ki jo je izdelal arhitekturni biro Kombinat in ki smo jo na vpogled dobili na občini, je razvidno, da so arheologi na območju tržnice odkrili kar tri območja z zanimivimi najdbami: območje nekdanjega frančiškanskega samostana, ostanke cerkve Marije vnebovzete in ostanke srednjeveškega obrambnega sistema (barbakan). Obrambni sistem mora občina vključiti v garažno hišo in projektna naloga predvideva ureditev arheološkega središča na nekaj manj kot 1000 kvadratnih metrih v bližini uvoza v parkirno hišo pod prizidkom Mahrove hiše z Vodnikovega trg.
Na območje cerkve, ki leži vzdolž ceste na Ciril-Metodovem trgu, gradnja parkirne hiše ne sme posegati, ker je zavod za varstvo kulturne dediščine zanj predpisal najvišjo stopnjo zaščite. »Na tem območju ne bomo izkopavali niti arheologi, ker vsak arheološki poseg posredno pomeni uničevanje. Pred 20 leti smo neka območja izkopavali in raziskovali, a hkrati izgubili možnost, da bi še dodatno raziskali ta območja in dobili pomembne podatke. Stroka in tehnika pa se nenehno spreminjata in izboljšujeta,« je pojasnil vodja arheoloških izkopavanj na tržnici Martin Horvat.
Nekdanji samostan lahko občini prekriža načrte
Pravi triler pa bo izkopavanje na območju nekdanjega frančiškanskega samostana, ki zajema praktično večino zemljišča, predvidenega za garažo. Zavod za varstvo kulturne dediščine lahko namreč zahteva ohranitev morebitnih dobro ohranjenih ostankov samostana na mestu, kjer bi jih našli. Najdba takšnih ostankov bi zato popolnoma onemogočila gradnjo.
Po Horvatovih besedah je zelo težko napovedati, kakšne so možnosti, da bi našli dobro ohranjene ostanke. »Da bi čim bolje ugotovili stanje samostana, smo raziskovali s sondami in radarskimi žarki. Na podlagi trenutnega vedenja ohranjenost in kakovost ostalin ni takšna, da bi zavod lahko vnaprej absolutno prepovedal gradnjo na tem območju,« je povedal Horvat. Po njegovi oceni pa bi arheologi potrebovali okrog 6 do 8 mesecev, da bi arheološko obdelali celotno območje načrtovane gradnje, ob predpostavki, da bi odprli celotno območje naenkrat. »Območje centralne tržnice je arheološko manj zahtevno, kot je bil na primer Kongresni trg, kjer smo našli tako prazgodovinske gomile kot tudi ostanke Emone in kapucinskega samostana, zato pričakujemo, da bi tu lahko dela potekala nekoliko hitreje,« je povedal Horvat.
Predvsem zaradi prilagajanja načrtov parkirne hiše arheološkim najdbam je projektna dokumentacija občino stala precej več, kot so sprva predvideli. Vrednost osnovne pogodbe je znašala nekaj več kot 1,5 milijona evrov. Prva dopolnitev projekta je občino stala 18.000 evrov. Druga dopolnitev, ki je bila posledica novih arheoloških odkritij iz leta 2012 in 2013, pa bo občino stala še dodatnih 234.500 evrov. V Kombinatu ravno zdaj pripravljajo zadnjo različico projektne dokumentacije in šele v njej bo dokončno znano, kako velika bo garažna hiša in koliko parkirnih mest bi imela. Na občinski službi za razvojne projekte in investicije pridobitev gradbenega dovoljenja pričakujejo spomladi prihodnje leto, nato naj bi se gradnja tudi začela.
V gradnjo z zasebnim partnerjem ali brez njega?
Gradnja parkirne hiše pod tržnico je povezana tudi s statično sanacijo in dozidavo bližnje Mahrove hiše. Čeprav jo je občina sprva nameravala ponuditi zasebnemu investitorju, ki bi v zameno financiral gradnjo parkirne hiše, danes ne želijo jasno povedati, ali bodo vztrajali pri javno-zasebnem partnerstvu ali pa se bodo gradnje lotili kar sami. Dejali so le, da so »odprte tudi možnosti skupnega sodelovanja z drugimi investitorji«.
A na minuli seji mestnega sveta potrjen rebalans proračuna za prihodnje leto kaže, da občina vendarle tega projekta ne želi zagnati brez zasebnega partnerja. V rebalansu namreč piše, da bodo razpis za izbor zasebnega partnerja objavili po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Številke v proračunu pa razkrivajo občinsko oceno, da bi zasebni partner moral vložiti približno 20,7 milijona evrov, kar je dva milijona manj, kot je občina na koncu plačala za garažno hišo pod Kongresnim trgom.
Pokrita tržnica, ki trenutno deluje v kleti semenišča na Pogačarjevem trgu, se bo preselila v pritličje obstoječe Mahrove hiše in predvidenega prizidka, ki bo sicer namenjen pisarnam. Projektna naloga kaže, da je v pritličju Mahrove hiše predvidenih 20 prodajnih prostorov in dva gostinska lokala.
Zasnova odkrite tržnice s sadjem in zelenjavo naj bi ostala praktično nespremenjena, ukinjene pa bodo stojnice za obutev in oblačila. Kam namerava občina umestiti prodajalce teh izdelkov, v projektni nalogi ni navedeno, domnevno zato, ker odločitev o novi lokaciji za prodajo obutve in oblačil ni dorečena.
