Arbitražno sodišče za določitev meje med Hrvaško in Slovenijo se je odločilo še bolj podrobno pretehtati argumente obeh držav, potem ko je Hrvaška julija sporočila, da je zaradi stikov slovenskega arbitra in agentke treba prekiniti celoten arbitražni postopek ter da odstopa od arbitražnega sporazuma. Sodišče bo pretehtalo tudi nasprotne argumente Slovenije, ki trdi, da ima sodišče dolžnost nadaljevati delo, saj bi sicer vsaka stran lahko kadar koli v postopku napovedala odstop od arbitraže, če bi tako želela. Sodišče je pozvalo Hrvaško, naj do 15. januarja predloži dodatno obrazložitev svojih trditev, Slovenija pa mora to storiti do 26. februarja. Marca bo sledila še ustna obravnava.
Nova arbitra zagnala motorje
Takšno potezo je sodišče že nakazalo v zadnjem sporočilu septembra, ko je zapisalo, da bo morda zaprosilo za dodatna pojasnila obeh strani po julijskem izbruhu afere. Takrat je Večernji list objavil prepise in posnetke telefonskih pogovorov slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik o vsebini arbitraže. Takšni stiki niso dovoljeni.
Odločitev sodišča kaže, da ne ena ne druga stran nista predstavili argumentov, ki bi arbitre že prepričali o tem, ali naj nadaljujejo delo ali ne. Obenem ima sodišče od septembra dva nova člana, ki sta zamenjala slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila. Norvežan Rolf Einar Fife in Švicar Nicolas Michel pa sta se morala od začetka seznaniti z arbitražo o meji in z afero.
Na vprašanje, ali prošnja za dodatna pojasnila pomeni, da sodišče daje več teže hrvaškim argumentom, kot bi si Slovenija želela, strokovnjakinja za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Vasilka Sancin odgovarja: »Tega se ne da sklepati. Arbitražni tribunal mora ves čas paziti na enakopravnost strank v sporu in dati možnost opredelitve do vseh navedb. In glede na to, da sta obe stranki v sporu predložili svoja videnja, ju zdaj poziva, naj se opredelita do možnih pravnih posledic, ki jih Hrvaška navaja v svojih pismih. To pa ne prejudicira kasnejšega odločanja.«
Dilema o hrvaškem odgovoru
Po izbruhu afere je Hrvaška očitala Sekolcu, da je v gradivo sodišča naknadno vlagal dokumente. V saboru so po hitrem postopku izglasovali namero o odstopu od arbitražnega sporazuma v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb ter sporočili: »Arbitražni postopek je za nas mrtev.« To odpira dilemo, ali se bo Hrvaška sploh odzvala na poziv sodišča, naj januarja predloži dodatna pojasnila. Za povrhu je država v povolilnem obdobju in ima težave s sestavljanjem nove vlade, možne so celo predčasne volitve. Ker so v saboru soglasno sprejeli odstop od arbitražnega sporazuma, je težko pričakovati, da bi katera koli vladna koalicija odločitev spremenila.
Sancinova dopušča možnost, da Hrvaška na poziv sodišča ne odgovori. »Vendar to ne onemogoča tribunalu, da ne bi nadaljeval dela na podlagi gradiva, ki ga je poslala ena stran (Slovenija). Takšnih primerov je pred sodišči kar nekaj.« Hrvaška pa je tista, ki mora dokazati kršitve. »Kdor nekaj trdi, mora to tudi dokazati. Slovenija pa lahko potem na te trditve odgovarja.« Hrvaško zunanje ministrstvo poziva sodišča ne komentira, slovensko je sporočilo, da ga bo upoštevalo. Sodišče bo po marčevski ustni obravnavi lahko ločeno sporočilo, ali bo nadaljevalo delo ali ne, lahko pa bo samo objavilo končno razsodbo in takrat tudi pojasnilo, zakaj je delo nadaljevalo.
Ravnanje Sekolca in agentke Simone Drenik medtem preiskuje policija. Vmesno poročilo, ki ni zaupno, kaže, da na domu Drenikove niso našli prisluškovalnih naprav. Pri Sekolcu pa je bilo med nedavno obravnavo na parlamentarni komisiji največ ugibanj o tem, zakaj je najprej dovolil preiskavo dveh elektronskih naprav, ki ju je uporabljal v stanovanju v Avstriji, nato pa dovoljenje preklical, je poročala STA. Zdaj mu poskušajo vročiti sodno odredbo za preiskavo teh naprav, a je v tujini.
