Štiridnevni večerni program poteka v imenu klubskih zvrsti, ki izhajajo iz jamajške glasbe in kulture, predvsem v njihovi dub različici, kjer so poudarjene bas linije. Nastopilo bo več gostujočih in domačih dub in reggae ekip, ki jih sestavljajo »selektorji«, kot v žargonu pravijo didžejem. Pri tistem, ki izbira plošče, je selekcija ključna. Tem se včasih pridružijo še vokalisti in plesalci. Dogajanje se bo tradicionalno končalo v ponedeljek.
Začetek na Jamajki
Dub Lab pokriva stare šolske in nove zvrsti žanra dub, ki je izšel iz tonske tehnike obdelave zvočnih posnetkov. Začelo se je z eksperimenti jamajških studijskih zvočnih tehnikov v 70. letih, s King Tubbyjem, Leejem Scratchem Perryjem in ekipo. Iz reggae posnetkov so izločili vokal, kar je pri dubu bistveno, in jim dodali različne zvočne učinke. Z Jamajke se je praksa razširila v Anglijo in od tam po vsem svetu.
Tudi k nam
Danes poznamo številne zvrsti duba, tudi takšne z vokali, vse pa ohranjajo basovski zvočni spekter. V čem je uspeh večerov Dub Lab? »Dub ni agresiven, je poslušljiva zvrst, predvsem na ustreznem ozvočenju. Sprosti te. Kakor koli ga že začutiš, gre v korak z življenjem, z vsakodnevnim tokom,« pove Dejan Dornik v zaodrju kluba.
Serija Dub Lab, danes obvezno čtivo ljubljanskega klubskega podzemlja, je vzklila spontano kot ideja dveh prijateljev. Pred desetimi leti sta se nekega novembrskega ponedeljka spraševala, kam v večeru, saj je veljalo, da se ob ponedeljkih nič ne dogaja. »Bili smo skupina tehnikov in članov bendov. Ponedeljek smo vzeli za svoj dan, da smo se lahko družili. Med vikendi se nismo mogli, ker smo imeli koncerte. Naš petek je ponedeljek, kar velja tudi za nekatere druge poklice. Po dobrem letu smo izoblikovali koncept dogodkov Dub Lab, ki kljub pričakovanjem traja še danes. Povpraševanje artistov po nastopih je ogromno, rezervirani smo za dva meseca vnaprej.«
Žanr se je uveljavil tudi v koncertni obliki s poudarkom na basu in bobnih. Dub Lab občasno prireja koncerte, čeprav so ti dražji in ne privabijo dovolj občinstva za redni program. Ponedeljkovi klubski večeri so namreč znani po simboličnih vstopninah.
»Francija ima precej kvalitetnih dub bendov, ki so že nastopili na Metelkovi, na primer High Tone in EZ3kiel. Veseli smo domačih zasedb Dubzilla, Raggalution in Bro.«
V ospredju programa Dub Lab torej ostajajo didžejski dogodki, ki temeljijo v kulturi zvočnih sistemov. Tako bo tudi na obletnici. Kaj pa je zvočni sistem? »Najprej je to zid zvočnikov, ki je sestavljen iz globokih basov, tudi iz srednjih in visokih tonov. Po navadi se uporablja močnejši mono in ne stereo signal. Vsak tak sistem vključuje tudi dub postajo, kjer je nabor različnih efektov, s katerimi obogatimo selekcijo, ki jo vrtimo s plošč.« Čeprav ima večina ortodoksnih zvočnih sistemov svoj zid zvočnikov, na Dub Labu uporabljajo obstoječo klubsko ozvočenje, na katerem je mogoče poudariti bas. Klub je premajhen, da bi lahko gostil resnejše tehnične postavitve.
Bas slišiš in čutiš
»Bas je vsa zgodba duba. Tako je nizek, da je že na meji, kolikor ga slišiš, ga tudi čutiš. Več je vibracije, to je tisto, kar te premakne. Naš tip zvočnikov je star dvajset let, so obnovljeni.« Stranske učinke dub praks v zaprtih prostorih lahko obiskovalci tudi empirično preverijo. Pločevinke zaradi močnih zračnih vibracij poplesavajo, redno se katera tudi prevrne. Ena od težav, ki jih dub prakse na prostem nimajo. Tja se ekipa Dub Lab odpravi po koncu klubske sezone v juniju, ko jih je mogoče slišati na vrtu katerega izmed ljubljanskih gostincev. Redno sodelujejo na poletnih bas in reggae festivalih doma in na Hrvaškem.
Dub je tudi plesna zvrst, namenjena druženju. »Bas doda vrednoto bitja srca, koraka. Plešeš, kakor čutiš muziko. Potegne te. Vedno je okoli tebe ekipa ljudi, ki že sproščeno pleše, po navadi ni problem najti ritma in se vklopiti.« Čez leto ekipa organizira tematske plesne večere Phat & Tight, ki gosti plesalke eksplicitne plesne zvrsti dancehall. Za petek napovedujejo nastop plesne skupine Dubble Sikcz Squad, za nedeljo pa plesno delavnico.
