»Ko je Jakov po tekmi prišel k meni, se sploh ni zavedal, kaj je na prvem strelskem postanku naredil narobe, da je zgrešil kar tri tarče. Verjetno je bil le preveč napet in zakrčen. To je dovolj za napake. Kasneje je brez korekcije zadel. Verjetno je imel prevelika pričakovanja. S temi tremi minutami pribitka v glavi, vedoč, da vrhunski dosežek na dvajsetki prinaša le popolno streljanje, se je potem težko pobral. To je pač pritisk prve tekme, pri čemer se velikokrat zaplete, s presenetljivim rezultati na koncu. No, Jakov vsaj ne bo imel skrbi, katera tekma se mu bo konec sezone odpisala kot najslabša,« je glavni trener Tomaš Kos kljub skromnemu izkupičku po uvodnem večeru v Östersundu s kančkom šale opisal nastop Jakova Faka (78. mesto). Slovenski tabor sta potolažila vsaj ozdravljeni Klemen Bauer (36.) in novinec Miha Dovžan (47.)
Uvodna dvajsetka v Östersundu je še enkrat pokazala, da je to posebna tekma. Po mnenju številnih biatloncev velja za najtežjo tekmo sezone. Dolga starodobna razdalja, štiri streljanja z največjim možnim vložkom minute pribitka. Maraton mišic in živcev. Nihče na stavnicah ne bi stavil tako skromnega začetka Jakova Faka, niti zmage skoraj 42-letnega Oleja Einarja Björndalna. Kot da bi uvodno tekmo prestavili sedem let nazaj, ko je biatlonec iz Mrkopalja šele vstopil v biatlonsko karavano, kralj biatlona pa je bil na vrhuncu moči. Z izjemo Nemca Simona Schemppa (drugo) in velemojstra Östersunda Emila Hegleja Svendsena (4. mesto) tudi drugi iz ožjega kroga favoritov za skupno zmago niso blesteli. Branilec štirih zaporednih kristalnih globusov Martin Fourcade je bil s petimi zgrešenimi tarčami (21. mesto) daleč od slovesa.
A Francoz je z daleč najboljšim časom teka dokazal, da bo še naprej ostal v vlogi prvega favorita. Fak (32. čas teka) tekaško ni imel svojega dne. Imel je tudi opravičilo. Startal je med prvimi, v sneženju, v izrazito počasnejši smučini. Zdi se neverjetno, a za Jakova Faka je uvodna tekma sezone na dvajset kilometrov uročena že štiri leta zapored. Decembra 2012 je dosegel 54. mesto, kar je bil drugi najslabši začetek sezone, naslednje leto je bil 50. in lani 24., kar se je potem izkazalo kot najslabši dosežek zime. IBU ob koncu sezone črta najslabše dosežke.
Klemen Bauer je dosegel 24. tekaški čas, s čimer je na najboljši način pokazal, da je pustil za seboj spomin na mononukleozo. »Je kar čudež, da lahko že tekmujem. Ne morem pričakovati, da bom že zdaj v vrhunski formi. Treninge sem vendarle začel šele oktobra. Glede na zahtevnost prve tekme, zagotovo ene najtežjih v zimi, sem se zadeve lotil previdno. Sobotni sprint bo čisto drugačna tekma,« je komentiral Bauer. Preostala slovenska trojka Miha Dovžan, Lenart Oblak in Rok Tršan kljub solidnemu streljanju tekaško ni na taki ravni, da bi lahko upala na točke svetovnega pokala. A najmlajši, 21-letnik iz Gorij, je bil blizu. Z eno zgrešeno tarčo je celo med peterico najnatančnejših strelcev in tako v osrednji Švedski ubranil sloves slovenskih lovcev. Tam, kjer so z zmago Janeza Mariča že daljnega februarja 2003 dosegli sploh prvo zmago v svetovnem pokalu.
Gospod biatlon Ole Einar Björndalen je še enkrat dokazal, da še ni za upokojitev. »Nimam besed. To je najboljše, kar sem lahko naredil. Vse je šlo optimalno. Nisem pričakoval, da bom zadel vseh dvajset tarč,« je Björndalen žarel po 95. zmagi v biatlonskem svetovnem pokalu (in še eni tekaški). Iz srca mu jo je privoščila vsa karavana. Zmage nabira od daljnega januarja 1996, torej skoraj dvajset let. In kljub temu, da so bile v zadnjem obdobju zmage redke, le štiri od leta 2010, zadnja pa februarja 2014 na olimpijskih igrah v Sočiju, se mlajšim še vedno ni vdal. Zmaga na legendarni dvajsetki je še toliko bolj presenetljiva, saj ima prav v starodobni disciplini najmanj zmag (osem), vseh tarč na dvajsetki pa ni zadel že osem let.
Danes bodo v smučino s puško zavile še biatlonke z Urško Poje, Anjo Eržen in Andrejo Mali, ki začenja že petnajsto biatlonsko sezono, ter Tejo Gregorin, ki bo znova nosila največje breme. »Gospodične so pripravljene. Upam, da nam bodo pripravile lepši večer kot fantje,« so želje Tomaša Kosa.
