Ajmen Džavad Al Tamimi je oktobra na spletu objavil knjigovodske izkaze Islamske države v vzhodni sirski provinci Deir ez Zor. Dobil jih je po zaupni poti. Kot pravi Al Tamimi, ki je medijsko precej izpostavljen analitik Islamske države, izkazi kažejo, da predstavlja trgovina z nafto in zemeljskim plinom le dobro četrtino prihodkov kalifata v provinci Deir ez Zor, pa čeprav je zelo bogata s temi naravnimi viri. Zato pa več kot dve tretjini vseh prihodkov Islamska država dobi od davkov, od prodaje zaseženega blaga (cigaret, alkohola, poljščin...) in ukradenih umetnin ter od oddajanja v najem zaplenjenih stavb, kažejo dokumenti.
V zadnjem času, tudi po ruskih obtožbah na račun Turčije, da z Islamsko državo trguje z nafto, so prihodki kalifata od prodaje tekočega zlata posebej izpostavljeni. Verodostojnost dokumentov Al Tamimija, ki je član konservativnega ameriškega think-tanka Bližnjevzhodni forum, ni mogoče preveriti. Vendarle pa potrjujejo tisto, na kar poznavalci razmer opozarjajo že dlje časa: zgolj onemogočanje trgovanja z nafto in uničevanje cistern ter črpališč z zračnimi napadi ne bo onesposobilo finančnega delovanja Islamske države. (Dokumenti nič ne govorijo o še enem pogosto omenjanem viru financ kalifata, namreč donacijah premožnih posameznikov iz nekaterih arabskih držav.)
Policijska postaja prinese 150.000 dolarjev na leto
V nasprotju z drugimi skupinami, ki so označene za teroristične, je Islamska država namreč organizirana precej drugače. V svoje vrste je pritegnila tudi številne izkušene kadre padlega sunitskega režima Sadama Huseina v Iraku, ki nekaj vedo o vodenju države, in to s pridom izkoristila. Islamska država je v bistvu okupator velikanskega dela ozemlja dveh nefunkcionalnih držav, ki je razglasil svojo državno entiteto in se tako tudi obnaša – ko je treba od prebivalcev pobrati dajatve. Zato se prihodki v njeno blagajno v dobršni meri zlivajo iz žepov ljudi, ki živijo na »njenem« ozemlju, in to tudi iz naslova kaznovanja in izsiljevanja.
New York Times navaja primere, kako je Islamska država policijsko postajo v iraškem Mosulu spremenila v tržnico z desetinami stojnic sadja in zelenjave. Za najem na leto pobere skupno 150.000 dolarjev. Ali kako predstavniki Islamske države v sirski Raki pobirajo mesečne prispevke za vodo, elektriko in čiščenje po približno dvajset dolarjev na gospodinjstvo. In tako naprej. »Na žalost je najbolj ključen vir dohodkov Islamske države odvisen od nadaljnjega obstoja njene birokratske organizacije na ozemljih, ki jih nadzira. In to strukturo je težko onemogočiti, razen z vojaškim uničenjem,« pravi Al Tamini.
Splošne ocene govorijo o tem, da Islamska država s prodajo nafte zasluži pol milijarde dolarjev na leto. Dokumenti kažejo, da je to verjetno pretirana številka, čeprav je na trgu dovolj interesa za tekoče zlato, ki ga kalifat prodaja po polovični ali še nižji ceni od siceršnje tržne.
Največji izdatek Islamske države pa so, sodeč po omenjenih dokumentih, plače za islamske borce (43,6 odstotka) in stroški vojaških oporišč (19,7 odstotka).
