V vladi v teh dneh tako pospešeno iščejo poslovni model, v okviru katerega bi lahko trgovsko dejavnost celjskega trgovca prenesli na nov pravni subjekt. Operativno iskanje rešitve za ohranitev trgovske dejavnosti Mirka Tuša vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu premierja Mira Cerarja. Delovna skupina se je sešla že večkrat. Dolžniško breme – Tuš naj bi bankam dolgoval okoli 400 milijonov evrov, dobaviteljem pa dobrih sto – naj bi bilo po ocenah naših sogovornikov namreč pretežko. Že pred tednom dni smo v Tušu vprašali, ali so z idejo seznanjeni, a odgovora nismo dobili. Prav tako ne odgovarjajo na vprašanje, zakaj ne razkrivajo lanskih rezultatov o poslovanju. Ti so slabi.
V Tuševi izjavi ni odgovorov
Po tednu dni čakanja pa je iz Tuša včeraj le prišla kratka izjava: »Podjetje je osredotočeno na postopek finančnega prestrukturiranja, ki poteka v skladu z zastavljeno časovnico.« To je bilo vse, kar so nam odgovorili, čeprav smo med drugim spraševali tudi po podatkih o poslovanju, ki jih skrivajo. Tudi podatkov za lani, ki bi jih že pred meseci morali po zakonu objaviti na Ajpesu, ni.
V kabinetu premierja Mira Cerarja pa nastaja ideja o tem, da bi transformacija imperija Mirka Tuša tekla v smeri ustanovitve zadruge, v kateri bi bili solastniki, dobavitelji iz vrst živilske industrije, obstoječ zadružni sistem, k sodelovanju pa naj bi povabili tudi potrošnike.
Neuradno je slišati, da so ideji naklonjeni tako na kmetijskem kot na gospodarskem ministrstvu, pri iskanju rešitve pa naj bi sodelovalo tudi finančno ministrstvo, pod katero sodijo državne banke, upnice Tuša. A to ne pomeni, poudarjajo sogovorniki, da naj bi država pri ohranjanju Tuševe trgovske dejavnosti sodelovala s kakršnim koli finančnim vložkom.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek informacij o novi pravni osebi, zadrugi, na katero naj bi bila prenesena dejavnost celjskega trgovca, ne želi komentirati. Prav tako ne kmetijski minister Dejan Židan. »Povedal sem že, da bo po mojem mnenju na policah Mercatorja zaradi dejstva, da ima Ivica Todorić svoje proizvodne zmogljivosti, v prihodnje vse manj slovenskih izdelkov. Te sicer kupujejo v določeni meri tudi tuji trgovci, ki poslujejo pri nas. A za ohranitev slovenske živilskopredelovalne proizvodnje to dolgoročno ne bo dovolj. Zato bi bila rešitev v smeri zadružništva, podobnega, kot je italijanski Coop, po mojem mnenju prava. Z njihovimi predstavniki in o njihovih izkušnjah smo se že pogovarjali ob obisku Expa v Milanu. Z novim poslovnim modelom za Tuš bi, o tem sem prepričan, dolgoročno zagotovili prihodnost tako za naše kmetijstvo kot tudi za del živilske industrije. Ne želim si namreč nadaljevanja pogube, ki se je začela s prodajo Mercatorja,« komentira minister Počivalšek, ki je pred dnevi sicer v intervjuju za Dnevnik povedal, da je bil najbolj nesrečen ob prodaji Mercatorja Agrokorju.
Tuša ne bi bilo med solastniki zadruge
Predvidoma, tako neuradno razmišljajo v vladi, v novi zadrugi Mirko Tuš ne bo več lastnik. Če pa bo, bo v manjši meri. V nasprotnem primeru iskanje novega poslovnega modela ne bi imelo smisla, pravijo naši vladni viri.
V Tušu so, kot rečeno, tradicionalno redkobesedni. Po neuradnih informacijah naj bi sicer banke upnice v roku enega meseca podpisale nov krovni sporazum o finančnem prestrukturiranju. Koliko Tuš še dolguje bankam, uradno ni znano. Pred podpisom prve krovne pogodbe o finančnem prestrukturiranju v letu 2011 so dolgovi krovne družbe Tuš Holding znašali okoli 700 milijonov evrov, od tega bankam 500 milijonov evrov, dobaviteljem pa 200 milijonov. Zdaj naj bi dolgovi do bank po neuradnih podatkih znašali okoli 400 milijonov evrov, dobaviteljem pa naj bi dolgovali pol manj kot pred štirimi leti. Tušev ostanek imperija naj bi bil sicer vreden precej manj, kot znašajo obveznosti. Vladni sogovorniki sicer poudarjajo, da so pri Cerarju naklonjeni ideji zadružništva tudi v trgovski dejavnosti. Vlada sodeluje pri iskanju novega poslovnega modela za Tuš, poudarjajo naši viri, nikakor pa ne pri iskanju lastnika.
Suzana Kos
