Koalicija se je odločila za podaljšanje četrtega dohodninskega razreda s 50-odstotno obdavčitvijo, zato je nastal prostor za davčno razbremenitev srednjega sloja, je sobotno odločitev vlade o zvišanju zgornje meje drugega dohodninskega razreda včeraj pojasnil finančni minister Dušan Mramor.
Po njegovih besedah so želeli z dvigom meje med drugim in tretjim dohodninskim razredom zmanjšati obdavčitev tistega segmenta zaposlenih, ki je po analizah najbolj obremenjen in s tem v primerjavi z EU in območjem evra tudi plačno najmanj konkurenčen. V njem so predvsem strokovnjaki in drugi najproduktivnejši delavci.
Za najbolje plačane 200 evrov več
Vlada je sprejela predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), s katerim je do konca leta 2017 podaljšala veljavnost najvišjega dohodninskega razreda, ki po 50-odstotni stopnji obdavčuje zavezance z nekaj manj kot 71 tisoč evri neto letne davčne osnove (po oceni GZS do 4056 evrov neto na mesec). Hkrati je mejo med drugim in tretjim davčnim razredom s sedanjih 18.960 evrov premaknila na 20.400 evrov neto letne osnove. V tretji davčni razred z 41-odstotno obdavčitvijo bodo tako z novim letom uvrščeni zavezanci, ki prejemajo 1,6-kratnik povprečne plače (po oceni GZS 1573 evrov neto na mesec), medtem ko je bila ta meja doslej postavljena pri prejemkih, ki so bili 1,5-kratnik povprečne plače.
GZS: To je zgolj simbolična razbremenitev
Sindikati, pa tudi del delodajalcev, na primer Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), so novelo zakona pozdravili, saj menijo, da bodo spremembe povečale kupno moč prebivalstva in s tem tudi porabo. V prihodnje pričakujejo dodatne razbremenitve srednjega sloja po zgledu predlogov, kakršne so predstavili v SD in NSi.
Precej manj zadovoljni so v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Z dvigom lestvice ni razbremenjen srednji razred, ampak le 12 odstotkov dohodninskih zavezancev, in še to malenkostno. Ti bodo prejeli le 17 evrov več na mesec, zato ne moremo govoriti o drugem kot o zgolj simbolični razbremenitvi,« meni generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Po izračunih GZS bodo prejemniki neto plač med 1573 in 4056 evri prejeli dodatnih 17 evrov na mesec oziroma 202 evra na leto.
Po ocenah GZS spremembe tudi ne bodo imele nevtralnega učinka, kot navaja vlada, saj se bo vsota za državni proračun povečala za sedem milijonov evrov. Medtem ko prinaša ohranitev najvišjega dohodninskega razreda 30 milijonov evrov, bo dvig meje med drugim in tretjim razredom po izračunih GZS zmanjšal prihodke za 23 milijonov evrov.
