Vlada namerava v državni zbor še ta mesec poslati spremembe davčnih zakonov, veljati pa bodo začele z začetkom leta 2016, napoveduje finančni minister Dušan Mramor. »Mini davčna reforma«, o kateri se je minuli teden dogovorila koalicija, predvideva razbremenitev stroškov dela in večjo davčno obremenitev kapitala.
Predlog predvideva, da bodo izplačila za uspešnost, kot sta denimo 13. in 14. plača, oproščena obračuna socialnih prispevkov, v osnovo za obračun dohodnine pa se bodo vštevala le v določenem znesku. Osnova za skupni obseg izplačila za uspešnost, ki bo davčno razbremenjeno, bo določena na podlagi deleža dobička podjetja. Komu se bo ta uspešnost izplačevala, bodo določila podjetja vnaprej, veljala pa bodo le za zaposlene in ne za tiste z individualnimi pogodbami ali za lastnike. Določena bo tudi višina izplačila za uspešnost, ki ga bo lahko posameznik prejel pod ugodnejšimi pogoji – predlog se giblje med 5000 in 9000 evri, je v pogovoru za STA povedal Mramor.
V zameno za izpad proračunskih prihodkov se je koalicija dogovorila o ohranitvi četrtega dohodninskega razreda, od katerega pride na leto v proračun 16 milijonov evrov, ter o spremembah pri dohodku od pravnih oseb, kjer je predvidena odprava ali znižanje nekaterih olajšav. Davek od dobička je nominalno obdavčen po 17-odstotni stopnji, a je zaradi številnih olajšav efektivna stopnja zgolj 11-odstotna. Davčni paket naj bi bil pripravljen za javno obravnavo v desetih dneh, nato pa ga bo vlada po kratki javni obravnavi poslala v državni zbor.
SD s solo izletom razburil Cerarja
Le dve uri pred ponedeljkovim sestankom vrha koalicije, na katerem je bila ena od (dveh) točk mini davčna reforma, je prvak vladne SD Dejan Židan na tiskovni konferenci predstavil predlog Socialnih demokratov za pravičnejše davke in razbremenitev srednjega razreda. S tem pa izzval ogorčenje predsednika vlade Mira Cerarja in največje vladne stranke.
»Napoved, da bo ministrstvo za finance pripravilo predlog davčne reforme, je mogoče slišati že več mesecev, a je bilo vse, kar je minister Dušan Mramor doslej predlagal, to, da se odpravi najvišji dohodninski razred.« Tako so pripravo in predstavitev svojega programa za pravičnejše davke javnosti (ne da bi z njim pred tem seznanili koalicijske partnerje), utemeljevali v SD. In dodali, da imajo Socialni demokrati pravico do svojega pogleda.
Nasprotno pa so v SMC poudarjali, da je bila za ta projekt ustanovljena ekspertna koalicijska skupina. Od koalicijske partnerice bi torej pričakovali, da bo pri tem projektu sodelovala, ne pa da jim skače v hrbet. »Socialni demokrati so spet pripravili predstavo za javnost, s katero skušajo dvigniti svojo težo. A najmanjša vladna stranka ima težavo, da pač tehta toliko, kot tehta,« je mogoče slišati v Cerarjevi stranki.
V SMC ne skoparijo niti s kritikami na račun »programa SD za pravičnejše davke«. Po njihovi oceni je predlog ukrepov, ki ga je pred časom pripravila NSi, čeprav se s katero od točk ne strinjajo, vsebinsko precej bolj dodelan kot program SD. »Slednji je tak, kot bi si nekdo po nedeljskem Živžavu vzel dve uri časa za pisanje,« so do koalicijske partnerice ostri v SMC.
SMC moti težnja SD po egalitarnosti
Medtem ko bi v NSi še znižali že zdaj zelo nizko 17-odstotno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb in še dodatno zmanjšali obdavčitev za mala podjetja, pa v SD predlagajo povečanje stopnje davka na evropsko primerljivo raven v višini 22,5 odstotka. Nekoliko bolj radodarni so tudi pri dohodnini, kjer želijo med drugim zvišati splošno olajšavo do višine minimalne plače, dvigniti zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda s sedanjih 18.960 evrov na leto na 30.000 evrov neto ter uvesti dodatni dohodninski razred s 34-odstotno obdavčitvijo za letne prejemke v višini od 30.000 do 50.000 evrov. V SD predlagajo tudi ponovno uvedbo dohodninske olajšave pri nakupu prvega stanovanja ali najemu stanovanja, ki bi se jo dokazovalo z računi za plačano najemnino ali obroke bančnega kredita.
V NSi se po drugi strani zavzemajo za socialno kapico (omejitev plačevanja socialnih prispevkov navzgor) in odpravo najvišjega 50-odstotnega dohodninskega razreda. Ob njej pa predlagajo še socialni copatek, s katerim bi omejili plačevanje prispevkov tudi navzdol – na višino splošne davčne olajšave. Med ukrepi za večjo pravičnost in učinkovitost davčnega sistema sicer v SD predlagajo tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja med posameznimi zavarovanci (delavci, kmeti, samozaposlenimi, upokojenci, honorarci, brezposelnimi…) in uvedbo enotnega sistema korporativne organiziranosti – zdaj imajo namreč različne oblike gospodarskih subjektov, kot so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zasebni zavodi…, tudi različne obremenitve z davki in prispevki.
Po oceni SMC se SD ukvarjajo zgolj z delitvijo, ne pa tudi z ustvarjanjem. Predvsem jih moti težnja SD po egalitarnosti. »V SD se ukvarjajo z ohranitvijo srednjega razreda, mi pa s krepitvijo gospodarstva, ki bo omogočilo ohranitev srednjega razreda,« razliko med SD in SMC vidijo v Cerarjevi stranki.
Predlagane spremembe dohodninske lestvice
Furs, SD, Nsi
PODATKI
SEDANJA DOHODNINSKA LESTVICA
PREDLOG SD
PREDLOG NSI
60 %
50 %
50 %
dohodninske
stopnje
41 %
41 %
40 %
34 %
30 %
27 %
27 %
20 %
16 %
16 %
10 %
0 %
0 %
neto letna davčna osnova v €
