Velik del slovenskega bančnega sistema se še naprej utaplja v slabih terjatvah. Ob koncu septembra je obseg terjatev, pri plačilu katerih dolžniki zamujajo več kot 90 dni, presegal 11,1 odstotka, s čimer je bil skoraj dvakrat višji od povprečja EU, ki po izračunih Evropske bančne agencije (EBA) znaša 5,6 odstotka.
Brez Probanke in Factor banke, ki sta v procesu likvidacije, je stanje v Sloveniji zgolj malenkost boljše, obseg slabih terjatev dosega namreč 9,9 odstotka ali 3,5 milijarde evrov. Od tega je samo na matični banki NLB v bilancah 1,4 milijarde slabih terjatev (skupina NLB 2,28 milijarde evrov), v banki Nova KBM pa dobrih 332 milijonov evrov (skupina NKBM slabih 414 milijonov evrov).
Obseg slabih terjatev še vedno nad petino
V iskanju glavnih razlogov za izrazito negativno odstopanje od evropskega povprečja tako ni treba iti dlje od dveh največjih bank v slovenskem bančnem sistemu. In to kljub temu da sta prav NLB in NKBM pred slabima dvema letoma v okviru operacije sanacije bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesli daleč največ slabih terjatev – skupno 2,45 milijarde evrov.
NLB in NKBM imata danes v svojih bilancah še vedno dvakrat več nedonosnih terjatev od povprečja celotnega slovenskega bančnega sistema, pri čemer se njihov obseg krči razmeroma počasi. V skupini NKBM so od konca lanskega leta s svojimi aktivnostmi denimo zmanjšali obseg nedonosnih terjatev za manj kot dve odstotni točki, na dobrih 21,6 odstotka. Na počasnejšo dinamiko zniževanja vpliva več dejavnikov, pravijo, med njimi so prenašanje slabih terjatev iz ugašajočih podjetij v skupini, počasni insolvenčni postopki na sodiščih pa tudi dejstvo, da se poleg manj uspešnih intenzivno razdolžujejo tudi dobra podjetja, zaradi česar se delež slabih posojil v relativnem smislu ne znižuje tako hitro kot nominalno.
NLB in NKBM v prodajo dela portfelja
Podobno kot v NKBM je razreševanje slabih posojil prioriteta tudi v skupini NLB, kjer so bili pri teh aktivnostih zadnjem času nekoliko uspešnejši. V devetih mesecih se je namreč obseg slabih terjatev skupine NLB znižal za skoraj tri odstotne točke, na 22,2 odstotka. »Imamo dobro organizirano ekipo sodelavcev z različnih področij, ki se je odločno lotila preučitve in tudi implementacije dodatnih ukrepov, ki bi pripomogli k hitrejši dinamiki zniževanja ter višjim obsegom zniževanja slabih terjatev,« so dejali.
Eden od ukrepov bi bil lahko prodaja dela portfelja, kar je zagotovo najhitrejši način za znižanje obsega slabih terjatev. NLB trenutno prodaja približno 800 milijonov evrov terjatev iz balkanskega portfelja, ki je po oceni Banke Slovenije med glavnimi ovirami na poti hitrejšega razreševanja slabih terjatev v največjih dveh slovenskih bankah.
»V prvi polovici leta smo začeli aktivnosti, vezane na preučitev potencialne prodaje večjega portfelja nedonosnih izpostavljenosti (NPE). Ker postopek še poteka, v tem trenutku več informacij ne moremo razkriti,« so v NLB odgovorili na vprašanja o poteku prodaje zajetnega dela balkanskega portfelja. Prav tako niso želeli odgovoriti na vprašanje, zakaj banka portfelj sploh prodaja in zakaj menijo, da bo kupec z njegovim upravljanjem iztržil več kot NLB, ki je zagotovo bolje seznanjena s posli in strankami v njem. Dejali so le: »Balkanski portfelj razrešujemo enako kot slovenskega – to pomeni, da ustaljeni postopki upravljanja in razreševanja slabih posojil potekajo nemoteno in neodvisno od lokacije terjatev.« Podobno skopi z informacijami so bili tudi v NKBM: »Pripravljamo se na prodajo določenega dela terjatev v našem portfelju. Prodajni postopek, ki se bo pričel predvidoma z javnim pozivom, načrtujemo izpeljati v naslednjem letu.«
