Papež Frančišek je po večinoma protestantski Keniji in bolj katoliški Ugandi vendarle obiskal tudi Srednjeafriško republiko, nekoliko bolj protestantsko kot katoliško državo, sicer pa tretjo najrevnejšo državo na svetu, v kateri že tri leta divja državljanska vojna.
Za papeževo varnost med to zadnjo in najnevarnejšo etapo njegove afriške turneje poleg tamkajšnje policije skrbi še 10.900 modrih čelad iz Afrike in 900 francoskih vojakov. Zaradi novega izbruha nasilja v prestolnici Bangui je francoska vojska papežu pred nekaj tedni priporočila, naj se med svojo turnejo izogne Srednjeafriški republiki. Frančišek pa se obisku ni hotel odpovedati, morda zato, ker nemara prav on predstavlja zadnjo priložnost za končanje tamkajšnje državljanske vojne.
Vsekakor želi papež podpreti banguijskega nadškofa Dieudonnéja Nzapalaingo, evangeličanskega pastorja Nicolasa Guerekoyame-Gbangouja in islamskega imama Oumarja Kobina Layamo. Vsi trije so prijatelji in si vsak v svoji skupnosti zelo prizadevajo pomiriti konflikt, ki ima v veliki meri versko ozadje. Zlasti zaradi spopadov med milico Seleka, v kateri so večinoma muslimani, in milico Antibalaka, v kateri so kristjani, je že milijon ali petina prebivalcev na begu. Veliko pa je tudi posiljevanja, mučenja in ubijanja.
Muslimani opozarjajo na težak položaj
Predvsem muslimani, ki v državi predstavljajo sedmino prebivalstva, želijo ob papeževem obisku pritegniti pozornost svetovnih medijev na svoj težak položaj. Frančišek jim bo dal podporo zlasti z današnjim obiskom velike mošeje v Banguiju. A če naj bi ta papeževa gesta najbolj prispevala k miru v Srednjeafriški republiki, pa predstavlja tudi največje tveganje, saj je mošeja v povsem izoliranem, islamskem delu Banguija, kjer so gotovo tudi fanatični skrajneži, ki jim ni do nacionalne sprave.
Veliko zanimanje za volitve
Pred nekaj dnevi so v Banguiju sicer dosegli premirje. Velik uspeh papeževega obiska bo že, če se bo po njegovem današnjem odhodu iz države premirje nadaljevalo.
Pred tem so se spopadi septembra najbrž začeli zato, ker so za konec leta napovedane predsedniške in parlamentarne volitve. Ker se je doslej v volilne registre vpisalo kar osemdeset odstotkov prebivalcev države, naj bi to, kot pravijo v EU, kazalo na veliko željo ljudi po miru. Drugi spodbuden znak je srečanje predsedniških kandidatov vseh ver tik pred papeževim prihodom.
Frančišek, ki so ga povsod navdušeno pozdravljali, je včeraj največ časa namenil obisku begunskega taborišča v prestolnici. Pred predsedniško palačo je prebivalce Srednjeafriške republike pozval, naj bodo enotni in naj se izognejo »skušnjavi, da bi se bali drugega ali česa, kar jim ni domače, kar ni del njihove etnične skupine, njihovega političnega nazora ali verskega prepričanja«.
