Jutri se bosta v Bruslju za pogajalsko mizo sešli neenakovredni partnerici, ki se ponovno – še posebej po zaostrovanju odnosov med Turčijo in Rusijo zaradi sestrelitve ruskega letala – močno potrebujeta. Pogajanj se bo udeleževalo 28 držav članic, ki ne premorejo istih pogledov, kako ustaviti sirsko državljansko vojno in kako se na dolgi rok soočiti z reševanjem begunske krize. Nasproti jim bo sedel Ahmet Davutoglu, premier Turčije, ki skupaj s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom trajnejšo rešitev begunske krize vidi v vzpostavitvi varnih območij na severu Sirije, kamor bi se vračali begunci, in v temeljni predpostavki politične tranzicije v Siriji, da državi ne bi več vladal Bašar Al Asad. Razhajajoči se pogledi glede načinov reševanja sirske državljanske vojne kljub temu ne bodo preglasili skupnega pragmatizma obeh pogajalskih partneric za dosego precej kratkoročnejšega akcijskega načrta za zajezitev dotoka beguncev v EU.
Nepomembne človekove pravice
»Evropska unija potrebuje Turčijo zaradi varnostnih vprašanj. Odnosi med EU in Turčijo so bili zadnjih deset let prava katastrofa. A tokrat ima v rokah boljše karte Turčija. Ve namreč, da se Evropa spopada z begunsko krizo, ki utegne brez turškega sodelovanja postati še večja. Po drugi strani pa Turčija EU potrebuje zaradi gospodarstva. Po arabskih vstajah se je Turčija soočala s težavami v gospodarskih odnosih z bližnjevzhodnimi državami. Zaradi gospodarskih razlogov je zdaj v turškem interesu, da ohrani tesne stike z Evropsko unijo,« razlaga dr. Hürcan Asli Aksoy, podoktorska raziskovalka razmer na Bližnjem vzhodu, ki živi v Ljubljani.
Jutrišnje srečanje v Bruslju bo tako pragmatični vrh iz nuje. Spremembo politike do Turčije in njenega vse bolj avtoritativnega voditelja, predsednika Erdogana, je EU nakazala že pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami, na katerih je njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) ponovno dosegla absolutno večino v parlamentu in spet lahko vlada sama. Nemška kanclerka Angela Merkel je z obiskom v Carigradu tik pred volitvami nakazala, da želi EU na vsak način skleniti dogovor s Turčijo, Evropska komisija pa je oktobra za nekaj tednov prestavila objavo zelo kritičnega poročila o stanju človekovih pravic v Turčiji. Bodo torej voditelji EU spoštovanje človekovih pravic v Turčiji in Erdoganov kontroverzen spopad s Kurdi pod krinko protiterorističnega boja proti Islamski državi jutri ponovno pometli pod preprogo? »Seveda bo EU mižala glede kršitev človekovih pravic. To je storila že tudi pri iskanju tesnejših odnosov s Kitajsko. Evropska unija dobro pozna razmere kršenja človekovih pravic v Turčiji, stanje svobode govora in medijev,« odgovarja Aksoyeva.
Ciprska rešitev za napredek
Evropska unija želi od Turčije prejeti zagotovila za ostrejši spopad s tihotapskimi združbami, ki prek egejskih ožin begunce vozijo na grške otoke. Ob aktivnejšem nadzoru turške meje si osemindvajseterica prizadeva tudi, da bi čim več beguncev ostalo na turškem ozemlju. Za njihovo boljšo oskrbo so Ankari pripravljeni ponuditi tri milijarde evrov pomoči, od katerih bodo glavnino (2,5 milijarde) morale prispevati države članice. Ankara naj bi se tudi zavezala k sprejemanju zavrnjenih migrantov, ki jim evropske države ne bodo podelile mednarodne zaščite. Za sodelovanje Turčije je Evropska unija zdaj pripravljena ponuditi dogovor o vizumski liberalizaciji za turške državljane (morda zgolj za posamezne dele prebivalstva, denimo gospodarstvenike) in odpreti nova pogajalska poglavja v turškem pristopnem procesu. Poglavje o ekonomski in monetarni politiki naj bi odprli že sredi decembra, še več poglavij pa bi utegnilo slediti spomladi prihodnje leto. A je njihovo odprtje precej odvisno od umika veta uradne Nikozije zaradi nerešenega ciprskega vprašanja. Ker vnovič prihaja do zagona pogajanj med grškim in turškim delom razdeljenega otoka, bi do premika pri združevanju otoka in s tem posledično v pogajalskem procesu Turčije z EU utegnilo priti že prihodnjo pomlad.
