Slovenski vojaki že od sredine septembra nudijo podporo civilni zaščiti in policiji pri obvladovanju migrantske krize, v zadnjem tednu pa so vpeti tudi v postavljanje britvičaste ograje ob meji s Hrvaško. In prav zaradi preobremenjenosti slovenske vojske (SV) z begunsko krizo je načelnik generalštaba SV Andrej Osterman včeraj izdal ukaz za vpoklic 200 (od 914) pripadnikov pogodbene rezerve. »Ker je ocena, da bodo trenutne razmere trajale dalj čas, je bil temeljni cilj načelnika generalštaba, da zagotovi vzdržljivost pripadnikov stalne sestave,« je včeraj poudaril tiskovni predstavnik generalštaba SV Simon Korez. Po njegovih besedah ne gre za nobeno izredno stanje oziroma izredne razmere, temveč za vzdržljivost SV za dolgotrajno opravljanje številnih nalog, ki so jim bile ob prihodu beguncev podeljene.
Tisti, ki se ne odzove, mora vrniti nadomestilo
Izbrani rezervisti bodo poziv prejeli konec tega meseca, v drugi polovici decembra bo potekalo petdnevno usposabljanje, v začetku januarja pa bodo najverjetneje že na terenu, kjer bodo varovali objekte SV, opravljali delo v prijavno-nadzorni službi in nudili logistično podporo. Tisti, ki so zaposleni, bodo lahko vpoklicani za čas do največ štirih mesecev - v tem obdobju bodo imeli pravico do zamrznitve pogodbe o zaposlitvi, brezposelni rezervisti pa tudi do sedem mesecev. V tem obdobju bodo uživali vse pravice (plača in ostala nadomestila), ki jih imajo pripadniki stalne sestave SV, brezposelni pa pri izboru ne bodo v privilegiranem položaju. »Poveljnik brigade bo odgovoren za izbiro najustreznejših kadrov.« Tisti, ki se na poziv ali vpoklic tudi zaradi nizkega plačila (okoli 700 evrov neto) ne bo odzval, bo moral povrniti vsa nadomestila (povprečno mesečno nadomestilo znaša okoli 120 evrov), ki jih je prejel v zadnjem letu, prav tako bo moral povrniti tudi stroške usposabljanj iz pogodbenega obdobja.
5000 pripadnikov lahko neposredno izvaja naloge v vojašnicah in na terenu
Kot je dejal Korez, gre za prvi tovrsten vpoklic od leta 2002, ko je bila pogodbena rezerva vzpostavljena. »Rezervna sestava se vselej vpokliče ob oceni, da redne sile ne zadostujejo za izvajanje predvidenih nalog. To pomeni, da so generalštab, ministrstvo za obrambo in vlada ocenili, da ne bodo zmogli izvesti nalog in aktivnosti, ki so predvidene za redno sestavo slovenske vojske v prihodnjem obdobju,« manever Slovenije komentira obramboslovec Klemen Grošelj. Iz sistemskega vidika pa je potrebno po njegovih besedah vedeti, da imajo enote SV faze. »In v določenem ciklu niso vse enote takoj pripravljene za aktivnosti na meji. Nekatere enote so na primer vezane na mednarodne operacije. Te rotacije oziroma obveznosti vojske so predvidene vsaj za leto ali leto in pol vnaprej,« pojasnjuje Grošelj.
Na vojaških dolžnostih je trenutno 6597 pripadnikov stalne sestave in s temi SV tudi razpolaga za različne vojaške naloge. Od tega je na mednarodnih operacijah in misijah danes okoli 470 vojakov. »Slovenska vojska trenutno razpolaga z okoli 5000 pripadniki, ki lahko neposredno izvajajo vojaške naloge v vojašnicah in na terenu,« pojasnjuje Korez. Od 16. septembra do danes je bilo sicer v naloge, povezane z migrantsko krizo, vključenih okoli 20.000 pripadnikov SV, kar po Korezovih besedah pomeni, da so se nekateri rotirali mnogokrat: »Delovnopravna zakonodaja pa je jasna: delamo lahko 12 ur dnevno.«
