Vsem tem bi morale priti v zavest besede Bojana Emeršiča, ki na nacionalki vodi oddajo Vse je mogoče, da slovenski kolektivni spomin traja en teden. Ja, dragi moji tekmovalci na Kmetiji in v Gostilni, čez teden dni boste pozabljeni. Adijo ekrani, zbogom promocijski teksti v revijah, baj baj gostovanja v zabavnih oddajah. Pri Emeršiču se zvezde pojavljajo vsak teden zato, da iz sebe delajo bedake. In prismode, ki govorijo neumnosti. Pri tem pa se nepopisno zabavajo. Res fenomenalno. Brezimneži so vsi srečni, ker lahko za nekaj minut postanejo buteljni. Torej, Warholova napoved je pri nas dobila specifično obliko: vsak bo petnajst minut na ekranu zato, da se mi lahko delamo norca iz njega.

Dobro za njih je vsaj to, da bolj malo gledalcev sploh ve, kdo so ti namišljeni zvezdniki. Drži pa replika, ki jo Emeršič izreče že na samem začetku: »Po oddaji vas bodo začeli pozdravljati na cesti tisti, ki vas še niso. Še več pa bo tistih, ki so vas pozdravljali in vas po oddaji ne bodo več.« Drugače pa je oddaja Vse je mogoče zanimiva zaradi treh momentov. Prvi je poševni oder, ki ga v Sloveniji še nismo videli. Drugi je ta, da je Bojan Emeršič čisto kul voditelj, ampak kaj, ko je njegova tv-pojavnost dobila vrh pred leti z Zmagom Batino v oddaji Vzemi ali pusti. Najverjetneje je lik Batine absolutno najbolj originalen televizijski lik osamosvojene Slovenije. Tretji moment pa je sam naslov oddaje. Pri nas je res vse mogoče.

Na primer to, da na še vedno prisotni TV3 v Klepetu ob kavi nastopi gostja, ki resno govori o dušah umrlih. In voditeljica jo seriozno sprašuje, kako lahko te duše škodujejo otroku. Logično, saj so otroci nepokvarjeni in jih duše hitro zapeljejo. Ali pa ravno zaradi svoje nepokvarjenosti mrtve duše sploh vidijo. Nadvse simpatična gostja Urška nam je razložila, da bodimo strpni. Sprašujmo otroke. Naj nam opisujejo te umrle duše in jim pokažimo, da nas to zanima.

Tako kot mrtve duše zanimajo največjega dokumentarista pri nas Jožeta Možino. V svojih Pričevalcih ves čas govori samo o mrtvih. O tistih, ki so jih zverinsko pobili. Partizani postanejo horda banditov. Zdaj bi jim rekli teroristi. Torej, ko se združijo duše mrtvih in duše tistih, ki grozijo s smrtjo, dobimo podobo televizijskega vsakdana. Vojne razmere.

Včasih se je govorilo, da se moramo obnašati, kot da bo sto let mir, in se pripravljati, kot da bo jutri vojna. Zdaj se pa že obnašamo, kot da bo jutri vojna. In malo vojno je preživel tudi Dejan Zavec. V zadnjem dvoboju je bil slaven manj kot deset minut. In ob poškodbi pametno odnehal, saj ga je zapeklo od vratu do pete. Fino bi bilo, da bi zapeklo še koga, preden pritisne na petelina. Za malo več kot petnajst minut slave…