Včasih so zdravniki za pljučnico dejali, da je poslednja spremljevalka starih ljudi. Pogosto je bila namreč zadnje, kar so doživeli. In čeprav so se danes življenjske razmere bistveno izboljšale, pred pljučnico žal še vedno nismo varni, so opozorili na strokovnem srečanju o nevarnostih pnevmokokne pljučnice za starejše ljudi. Prav te poleg dojenčkov in otrok do petega leta starosti ta okužba namreč najbolj ogroža. S pnevmokoki lahko pridejo v stik na različne načine, pogosto med druženjem z vnuki, v domovih za ostarele pa jih največkrat sami prenašajo tudi na druge.
Ogroženi zlasti starostniki
»Pnevmokokna okužba je vzrok za kar polovico vseh zunajbolnišničnih pljučnic. Pnevmokoki so bakterije, ki jih v svoji nosno-žrelni sluznici lahko nosi do 70 odstotkov ljudi, ne da bi se tega sploh zavedali,« je razložil prof. dr. Matjaž Jereb s Klinike za infekcijska obolenja in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dodal, da jim bakterije ne povzročajo težav vse dotlej, dokler se v telesu ne ustvarijo pogoji, ki jih aktivirajo in povzročijo okužbo, med drugim tudi pnevmokokno pljučnico. Starejši so poleg dojenčkov in otrok najbolj ogrožena skupina zaradi s starostjo povezanega slabljenja imunskega sistema. Bolj pa so ogroženi tudi bolniki s sladkorno boleznijo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo ali astmo ter ljudje z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. Med starejšimi od 65 let so bolj ogroženi tudi srčno-žilni bolniki, bolniki s kroničnimi boleznimi jeter ter kadilci in alkoholiki, je še pojasnil dr. Jereb.
»Po pljučnici se je moja potreba po dovajanju kisika povečala za sto odstotkov, kar je močno vplivalo na mojo kakovost življenja,« pove Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ki mu je prebolena pljučnica pustila trajne posledice. Zato vse poziva, da vnaprej razmislijo o možnih posledicah pljučnice in se pravočasno cepijo. Za to pa je, kot meni, treba ljudi še bolj ozavestiti, saj po njegovem mnenju mnogi še vedno ne vedo za to možnost, ki jim lahko reši življenje.
Odpornost proti antibiotikom
Doc. dr. Marko Vudrag, predsednik Društva ko-RAK.si, poudarja, da je cepljenje priporočljivo zlasti za starejše od 65 let, kronične bolnike z boleznimi pljuč, srca in ledvic, z boleznimi krvi ali krvnih organov, diabetikom, osebam z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljenim s kemoterapijo ali radioterapijo, bolnikom z rakom, osebam brez vranice, po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov. Dodaja, da je pri nas cepiv dovolj in so vsa varna. Tako polisaharidno kot konjugirano cepivo sta namreč mrtvi cepivi in zato ne moreta povzročiti okužbe, imata pa tudi zelo malo neželenih učinkov. Reakcije po cepljenju so praviloma le lokalne z rdečino na mestu cepljenja, blago povišano telesno temperaturo in blago utrujenostjo. Za otroke in nekatere kronične bolnike je cepljenje brezplačno. V ZDA je precepljenost proti pnevmokoknim okužbam okoli 60-odstotna, v EU v povprečju komaj desetodstotna, pri nas pa še slabša, opozarja mikrobiologinja Metka Paragi iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Proti pnevmokoknim okužbam se cepi le nekaj tisoč ljudi, kar je veliko premalo. Kot pravi Paragijeva, bi lahko z večjo precepljenostjo povečali zaščito starostnikov in ogroženih skupin ter zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb hkrati znižali tudi uporabo antibiotikov. S tem bi se posredno zmanjšale tudi težave z odpornostjo bakterij proti antibiotikom, kar postaja vse večji problem predvsem pri otrocih. av
