»Pred kratkim smo imeli zelo zapleten kirurški poseg pri otroku iz ene od nekdanjih jugoslovanskih republik, ki je razvil odpornost proti vsem antibiotikom in vsem bakterijam, ki smo si jih lahko izmislili. Tako mu ob vsej moderni medicini nismo imeli kaj dati. Lahko smo ga le izolirali in hitro opravili poseg,« opozarja prof. dr. Metka Derganc, ki na Kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana skrbi za novorojenčke in otroke na intenzivni terapiji. Pravi, da se na njihovem oddelku problema odpornosti bakterij proti antibiotikom še kako zavedajo, saj imajo opraviti s populacijo, ki je imunsko še nerazvita, a kljub temu izpostavljena številnim okužbam. »Ti otroci imajo nespecifične znake okužbe, zato je pomembno, da jim damo primeren antibiotik, počakamo dva do tri dni in jim, če je klinična slika stabilna, antibiotike nehamo dajati,« je jasna Dergančeva, ki meni, da je cincanje, ali bi dajanje antibiotika nadaljevali še dan ali dva, najpogostejša napaka zdravnikov. Kot pravi, je dokazano, da imajo otroci, ki predolgo uživajo antibiotike, skoraj tretjino slabše rezultate zdravljenja.
Bakterije vse odpornejše
»Zaradi antibiotikov se je zmanjšala umrljivost pri pogostih boleznih, kot so pljučnice in okužbe sečil, skrb vzbujajoče pa je, da postajajo zaradi pretirane rabe vse manj učinkoviti. Če pri okužbah ob velikih kirurških posegih nimamo učinkovitih zdravil, sta ves napor in razvoj preostalih vej medicine nesmiselna,« razmišlja Bojana Beovič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja in predsednica komisije za antibiotike UKC Ljubljana.
Pravi, da se v UKC že vrsto let trudijo, da bi čim bolj racionalizirali predpisovanje protimikrobnih zdravil, vedno izbrali prave in jih ponudili le bolnikom z resnimi okužbami. Ker je za to potrebno posebno znanje, morajo zdravniki sodelovati s tistimi, ki ga imajo, zdravnikom v UKC pa so pripravili tudi plakat in žepni kartonček, ki jih opozarjata, na kaj vse morajo pomisliti ob predpisovanju in koliko znaša priporočeno trajanje jemanja antibiotikov za pogoste bakterijske okužbe.
Večina okužb je virusnih
Vodja nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil prof. dr. Milan Čižman pravi, da pri nas približno 90 odstotkov antibiotikov predpišejo zdravniki na primarni ravni, 10 odstotkov pa v bolnišnicah. »V zadnjem desetletju smo nekoliko, a še premalo znižali porabo antibiotikov v ambulantah. Še vedno imamo bakterije, ki so odporne proti antibiotikom, še zlasti v bolnišnicah. Zato zdravnike spodbujamo, da jih predpisujejo razumneje in odgovorneje,« opozarja Čižman in dodaja, da bi tudi v bolnišnicah potrebovali računalniško podporo spremljanja izdaje zdravil, kot smo jo uvedli v ambulantno zdravljenje. Izpostavlja pa tudi pomen izobraževanja – a ne le zdravnikov, marveč tudi javnosti, ki antibiotike pogosto »zahteva« in jih za nameček pogosto niti ne jemlje v skladu z navodili.
Na pragu obdobja gripe, viroz in okužb dihal, ki se zdravijo zgolj z lajšanjem simptomov in ne z antibiotiki, je to še zlasti pomembno, poudarja in doda, da se v tem času vsako leto poveča predpisovanje antibiotikov, čeprav gre za virusne okužbe. Opozarja, da naši zdravniki predpišejo okoli 520 receptov za antibiotike na tisoč prebivalcev na leto, se pravi vsakemu drugemu. »Še posebno skrb zbujajoče pa je, da jih največ predpišejo otrokom med prvim in četrtim letom starosti, in sicer več kot 1200 na tisoč otrok. Bistveno preveč!« opozarja Čižman, ki ugotavlja, da naši pediatri otrokom predpisujejo bistveno več antibiotikov, kot jih predpisujejo drugod po Evropi. Na Švedskem predpišejo otrokom do šestega leta manj kot 400 receptov na tisoč otrok.
»Pediatri bi morali upoštevati, da ima lahko otrok v vrtcu do 12 okužb na leto, a večino virusnih, ki jih ni treba zdraviti. Vedeti bi morali, da je angina pri otroku do treh let redko taka, da jo je treba zdraviti; pogosto ne ločijo gnojnega in negnojnega vnetja srednjega ušesa; vedeti bi morali, da so skoraj vsi bronhitisi virusni in da so vse to razmeroma preproste bolezni, pri katerih bi bilo treba samo počakati dva ali tri dni, da minejo. In seveda spremljati potek bolezni,« je jasen Čižman. Opozarja, da pri nas dobi antibiotik tudi vsak drugi dojenček, ko še ni v vrtcu. »Treba bi bilo izobraziti tako pediatre kot matere, da se pod nadzorom počaka tri dni,« ponovi in doda, da je povsod po svetu okoli deset odstotkov zdravnikov, ki pišejo veliko, kar okoli 40 odstotkov vseh receptov. Tem zdravnikom bi morali posvetiti dodatno izobraževanje, opozarja in nadaljuje, da so tudi naše čakalnice in urgence velikokrat prepolne. Nekateri obiščejo zdravnika že dve uri po tem, ko zbolijo, v povprečju pa vsak obišče zdravnika šestkrat na leto, pojasni Čižman.
