Marku Jakliču je znova uspelo. Po nedavni oprostilni sodbi glede očitanega polmilijonskega oškodovanja zavarovalnice Vzajemna je njen nekdanji direktor zdaj dobil še eno pomembno pravno bitko. Upravna enota Ljubljana je izdala gradbeno dovoljenje za njegovo hribovsko rezidenco nad Polhovim Gradcem in tako nagradila Jakličevo trinajstletno spretno izogibanje čerem invalidne gradbeno-prostorske zakonodaje.
Kot je znano, je nekdanji direktor Lekarne Ljubljana že leta 2002 v Selu nad Polhovim Gradcem kupil staro kmetijo in nato na njenem mestu s pojasnilom o prenovi dotrajanega kmečkega poslopja zgradil nov objekt z zunanjim bazenom. A čeprav je gradbeni inšpektor prvo odločbo o nezakonitosti gradenj izdal že davnega maja 2005, je Jaklič z vztrajnim pritoževanjem in izkoriščanjem zakonskih lukenj najprej dosegel legalizacijo bazena, zdaj pa še preostalega dela kmetije. O ustavitvi postopka bo gradbena inšpekcija dokončno odločila po ponovnem preverjanju dejanskega stanja.
Legalizacija mogoča za večino črnih gradenj
Medtem ko Jakliču očitno ne bodo več koristili, pa številnim drugim črnograditeljem v državi pozitivne obete prinašajo napovedani odpustki za nezakonite gradnje v okviru predloga nove gradbeno-prostorske zakonodaje. Kot edino možnost za rešitev gordijskega vozla okoli 600 nedovoljenih gradenj v zavarovanem Triglavskem narodnem parku jih pozdravlja bohinjski župan Franc Kramar. Življenje lahko olajšajo družinam, ki so si svoj dom ustvarile v malce po svoje razširjenih dolenjskih zidanicah. Razveselili pa se jih bodo očitno lahko tudi lastniki ljubljanskih črnih gradenj, ki že desetletja prebivajo v hišah na Rakovi Jelši, v Tomačevem, ob Ižanski cesti... A kljub pravi usmeritvi, kot v sicer še zadržanih odzivih napovedi ocenjujejo nekateri predstavniki gradbeno-prostorske stroke, je vendarle že slišati tudi kritične pripombe.
Na ministrstvu za okolje in prostor natančnejših ocen, koliko izmed več kot 400.000 ocenjenih nezakonitih gradenj v državi bo mogoče pred rušenjem rešiti z novimi določili gradbeno-prostorske zakonodaje, nimajo. Sklepajo pa, da precej, saj je večina nezakonitih gradenj nastala v 80. letih prejšnjega stoletja oziroma so odstopanja objekta od izdanega gradbenega dovoljenja manjša. Z novo zakonodajo bodo takšna odstopanja, kot so nekaj centimetrski odmiki od predpisane velikosti objekta, dovoljena. Za dvajset ali več let stare stavbe, ki niso bile razglašene za nevarne, pa je predvideno posebno dovoljenje za objekt daljšega obstoja, s katerim stavba sicer ne bo postala zakonita, bo pa lastnik v osnovi dobil mir pred državo oziroma gradbeno inšpekcijo.
»Takšna amnestija je za nas edina možna rešitev. Kajti tudi mi smo enakovredni državljani republike, čeprav živimo v varovanem okolju,« predlog pozdravlja bohinjski župan Kramar. Večina črnih gradenj pri njih je že starejšega datuma, saj jih je legalizacija doslej obšla prav zato, ker ležijo na občutljivem okoljevarstvenem območju. Zdaj kaže, da bo graditeljski interes prebivalstva in gospodarstva prvič vendarle prevladal nad varovanjem okolja. To med pogoji za izdajo dovoljenja za zdaj ni omenjeno. Bo pa rešitev zagotovo deležna vročih polemik, saj je med prostorskimi strokovnjaki že slišati, da rušenje vsega na račun varovanja okolja sicer ne bi bilo dostojno, a enako velja tudi za obstoj vsake nezakonite gradnje ne glede na posledice za okolje.
Rešitve bo treba dodelati
Na okoljskem ministrstvu medtem mirijo, da gre zgolj za predlog nove gradbeno-prostorske zakonodaje, ki bo še do 20. januarja predmet javne razprave in soočenja argumentov. To velja tudi za svarila pravne stroke pred predvideno možnostjo države oziroma občine, da dovoljenje za objekt daljšega obstoja kadar koli razveljavita. Takšna svoboda oblasti ne zmanjšuje le pravne varnosti lastnika nepremičnine, ki nikoli ne bo mogel povsem izključiti možnosti, da ga nekega dne na dvorišču pričakajo rušilni bagri. Če država ne bo natančneje opredelila postopkov in pogojev za razveljavitev dovoljenja, se lahko tudi sama znajde v škripcih, ocenjuje strokovnjak za javno upravo Gorazd Perenič. Kajti vsak lastnik lahko zahteva ustavno presojo posamezne uradne odločitve.
Na mestu je po priznanju okoljskega ministrstva tudi pomislek o špekulacijah s stalnimi bivališči in prijavljanjem gospodarskih dejavnosti v nezakonito zgrajenih objektih, ki bi po novem lastnikom lahko omogočile pridobitev posebnega začasnega dovoljenja, s katerim bi objekt za največ pet let rešili pred rušenjem. A ne le to. Sogovorniki za povsem realno ocenjujejo bojazen, da bodo črnograditelji možnost izkoristili za kupovanje petletnega miru, nato pa bodo spet pred enakim problemom kot danes, če vmes že politika ne bo poskrbela za vnovično prilagoditev zakonodaje.
Kljub temu za zdaj ni zaslediti večjega nasprotovanja uvedbi začasnega dovoljenja, saj je to v osnovi namenjeno ohranjanju tistih nezakonitih gradenj, v katerih ljudje živijo in bi ob njihovem rušenju pristali na cesti ali pa bi na cesto morali postaviti svoje podjetje oziroma delavce v njem. To recimo velja za že omenjena ljubljanska naselja, pa tudi dolenjske zidanice. Bo pa treba rešitve še dodelati, se strinjajo sogovorniki, vključno z okoljskim ministrstvom.
