Izredne množične legalizacije črnih gradenj, kot je bila pri nas izvedena pred dvema desetletjema in zdaj poteka tudi na Hrvaškem, v Sloveniji tokrat vendarle ne bo. Ministrstvo za okolje in prostor je odločilo, da ne bo upoštevalo dve leti stare napovedi o vnovični množični pomilostitvi slovenskih črnograditeljev, in bo problematiko raje reševalo v okviru rednih postopkov, ki jih predvideva pravkar objavljeni predlog nove gradbene in prostorske zakonodaje. To pomeni, da lastniki nezakonitih gradenj, kot sta recimo nekdanji direktor zavarovalnice Vzajemna Marko Jaklič in družina nekdanjega prvega moža Elesa Vitoslava Türka, ne morejo računati niti na cenejše postopke legalizacije niti na kakšne večje odpustke.
Starejše objekte bo inšpekcija pustila pri miru
A če je črnograditeljem okoljsko ministrstvo zaprlo vrata, jim je vendarle odprlo vsaj okna. Za 20 ali več let staro črno gradnjo, ki je ne bo mogoče legalizirati in ni bila označena kot nevarna, bo lastnik po novem lahko pridobil tako imenovano dovoljenje za objekt daljšega obstoja. S tem stavba sicer ne bo postala zakonita, bo pa lastnik dobil mir pred državo oziroma gradbeno inšpekcijo.
Razen če se vlada ali občina ne odloči dovoljenja razveljaviti. To bosta namreč po predlogu novega gradbenega zakona lahko storili kadar koli, pri tem pa lastnik v nobenem primeru – niti recimo ob gradnji ceste po njegovem zemljišču – ne bo upravičen do državne ali občinske odškodnine. Prav tako lastnik objekta ne bo mogel od občine zahtevati gradnje manjkajoče komunalne infrastrukture, če objekt stoji zunaj območja komunalnega opremljanja, ki ga je določila občina. Na takšnem objektu daljšega obstoja bo lastnik lahko izvajal redna vzdrževalna dela, kot je obnova fasade ali menjava oken, stavbo bo lahko tudi prodal, ne bo pa je smel dozidati in nadzidavati.
Kljub večletni neodzivnosti gradbene inšpekcije se sicer družina Vitoslava Türka in njihovi razkošni objekti nad Sečoveljskimi solinami s temi določili ne morejo izmazati. In čeprav tudi Marko Jaklič svojo kmetijo nad Polhovim Gradcem z vztrajnim pritoževanjem že leta uspešno brani pred rušenjem, niti ta jara kača še nima dvajsetletnega repa. Obe črni gradnji sta zrasli v začetku novega tisočletja.
Pet let za legalizacijo novejših objektov
Bi pa lahko predvsem Jakliču, morda pa tudi Türkovim, prav prišla nova možnost pridobitve tako imenovanega začasnega dovoljenja. To okoljsko ministrstvo predvideva v primerih črnih gradenj, ki jih kot takšnih ne bo mogoče legalizirati, vendar pa v njih bivajo ljudje brez drugega primernega stanovanja. Ali v njih poteka gospodarska dejavnost, rušenje ali prepoved uporabe objekta pa bi povzročila hujšo gospodarsko škodo (trajno nelikvidnost ali izgubo edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje), ogrozila izvajanje javne službe oziroma bi vodila neposredno v odpuščanje delavcev. Začasno dovoljenje bi lahko dobil tudi lastnik nepremičnine, ki sicer ni skladna s predvideno namensko rabo, vendar je skladna s prostorskimi cilji občine in ji ne nasprotujejo niti občina niti lastniki oziroma imetniki stvarnih pravic na sosednjih zemljiščih. Možnost pridobitve začasnega dovoljenja pa bi imeli tudi objekti, ki bi bili po predpisih iz časov njihove gradnje lahko dovoljeni, in nadomestne gradnje, ki so po legi, velikosti in namembnosti enake nadomeščenemu objektu.
Če so v objektu zagotovljeni oskrba z neoporečno pitno vodo in odvajanje odpadnih voda ter varna uporaba objekta, bi lahko v vseh naštetih primerih lastnik nepremičnine dobil enkratno začasno dovoljenje, ki bo po trenutnem predlogu (ki pa se lahko v parlamentarni obravnavi še korenito spremeni) veljalo največ pet let. Ta čas naj bi zadoščal za vse prilagoditve in postopke za pridobitev potrebnega gradbenega dovoljenja.
Po novem dovoljena manjša odstopanja
Podobni pogoji že zdaj veljajo za vzpostavitev največ petletnega moratorija za rušenje črnih gradenj, za katerega so zaprosili tako Jaklič kot Türkovi in bili na prvi stopnji zavrnjeni. A zaradi pritožb vsi postopki še niso zaključeni.
Zaradi razkošnosti gradnje pa niti za Jakliča niti za Türkove ne pride v poštev po novem predvidena možnost manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja. S tem bo nekaj izgubljenega ugleda država pridobila med tistimi lastniki nepremičnin, ki jim hiše ni uspelo postaviti povsem do centimetra skladno z gradbenim dovoljenjem in so zato pristali v istem košu črnograditeljev kot recimo Türkovi, ki so namesto dovoljene preproste sušilnice sadja zgradili počitniško vilo. Nezakonitih gradenj, ki bolj ali manj odstopajo od pridobljenega gradbenega dovoljenja, je sicer večina, po ocenah stroke med 400.000 in 450.000 od skupno 1,2 milijona stavb v državi. Popolnoma črnih gradenj brez vsakršnih papirjev naj bi bilo »zgolj« 9000.
Pripombe in predloge na povsem novo celotno gradbeno in prostorsko zakonodajo, ki zajema gradbeni zakon, zakon o urejanju prostora in zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, bo okoljsko ministrstvo sicer sprejemalo do 20. januarja prihodnje leto.
Marjeta Kralj
