Medtem ko azilno politiko zaostrujejo Nemčija, Avstrija in Švedska, se na spremembe zakona o mednarodni zaščiti pripravlja tudi Slovenija. Kot je poročal Pop TV, namerava država prosilcem znižati mesečno žepnino z 18 evrov na dobrih 10 evrov, ukinili naj bi enkratno denarno pomoč, ki znaša 270 evrov, ter pomoč za nastanitev, ki znaša prav toliko. Veljavni zakon sicer teh zneskov ne opredeljuje, temveč jih določajo podzakonski akti. Delno so zneski vezani tudi na minimalni zagotovljeni dohodek, zato se bo odprlo vprašanje enakosti pred zakonom in diskriminacije.
Vlada in SDS na liniji
Naši včerajšnji pogovori z nevladnimi organizacijami, ki so vse leto sodelovale pri prenovi zakona o mednarodni zaščiti, so pokazali, da jih je ministrstvo za notranje zadeve v zadnjem času odrezalo od informacij. Pop TV, ki je dobil ekskluziven vpogled v načrtovane spremembe, je poročal še, da država načrtuje zmanjšanje pomoči pri izobraževanju in vključevanju v družbo. Ta ideja ustreza ideji stranke SDS, ki je predvčerajšnjim vložila svoj predlog sprememb, ki drastično posegajo v pravice prosilcev za azil in beguncev. Predstavniki SDS so vladi predlagali, naj svoj in njihov predlog združi.
SDS predlaga, da beguncem ne bi več podeljevali dolgoročnih statusov, ampak zgolj zaščito za eno leto z možnostjo vsakoletnega podaljšanja. Z družinami bi se lahko združevali šele po petih letih. Prosilcem za azil bi povsem odvzeli žepnino in oskrbo omejili na nastanitev in prehrano. Če se begunci ne bi udeleževali »državljanske vzgoje« in ne bi opravili izpita iz poznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve (kar je ob omejevanju integracijskih možnosti povsem verjetno), pa bi lahko status begunca tudi izgubili. »Cilj azilne politike ne sme biti integracija, ampak zgolj zagotovitev varnosti in preživetja v času, dokler nevarnost v domovini prosilca za azil traja,« je dejal predsednik SDS Janez Janša.
Brez integracije ni varnosti
Politična desnica v Evropi priseljencem sicer nenehno očita ravno to – da se ne integrirajo. Eden naših sogovornikov, visoki uradnik, ki se ukvarja z integracijo beguncev v Sloveniji, pa nas je opozoril, da odrivanje beguncev na obrobje družbe vodi v težave vso družbo.
Slovenija, kot kaže, z ukrepi namerava slediti Nemčiji, Avstriji in Švedski. Te države se – generalno – osredotočajo na restriktivne ukrepe, ki bi begunce čim prej prepričali, da se vrnejo v svoje države (če tam seveda ne bi bilo več vojn). Razlika s Slovenijo pa je, da v teh državah prosilce za azil in begunce štejejo v deset- in sto tisočih, pri nas pa jih je za azil zaprosilo petinosemdeset. Doslej so ga dobili štirje. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je vladno razpravo o spremembah napovedala za petek. ušk
