Letošnja tema je dematerializacija: kako ravnati, da odpadkov sploh ne bi proizvedli oziroma da bi jih proizvedli čim manj, torej ravnati po vodilu – narediti več z manj. V ministrstvu za okolje in prostor svetujejo, naj si vsak posameznik pred nakupom zastavi tri glavna vprašanja: ali stvar zares potrebuje, ali jo mora nujno kupiti (in imeti) ali pa si jo lahko izposodi, najame ali si deli ter ali lahko enako stvar kupi rabljeno.
Ukrepi, še preden nastanejo odpadki
Preprečevanje odpadkov torej pomeni sprejeti ukrepe, preden snov, material ali proizvod postane odpadek. S ponovno uporabo izdelkov ali podaljšanjem njihove življenjske dobe zmanjšujemo škodljive vplive na okolje in človekovo zdravje ter vsebnost nevarnih snovi v materialih in izdelkih. Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če ga je mogoče predelati. To pa zahteva tudi spremembo našega razmišljanja in navad iz klasičnega potrošniškega v bolj trajnostno naravnanega. Pomembno se je zavedati, da odpadki nastajajo pri vsakem našem početju in da lahko njihovo količino zmanjšujemo predvsem sami, ko ravnamo in izbiramo drugače.
Manj komunalnih odpadkov, več ločevanja
Po podatkih, ki jih je ob letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov objavil državni statistični urad, gospodinjstva v Sloveniji ustvarijo manj komunalnih odpadkov; v letu 2014 za 11 odstotkov manj kot v letu 2005. Na odlagališča je leta 2005 romalo 28 odstotkov vseh odpadkov (329 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca), v letu 2014 pa šest odstotkov (101 kilogram na prebivalca). V obdobju od leta 2005 do 2014 se je količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov v Sloveniji povečala za šestkrat, od 11 do 65 odstotkov. Lani je bilo recikliranih četrtina več odpadkov kot v letu 2005.
