Na odpadke smo v preteklosti gledali kot na nujno zlo. Nič čudnega, energenti so bili poceni, dostopni, glas naravovarstvenikov pa slabo slišan. Le malokdo se je zavedal, da z velikimi količinami odpadkov škodujemo okolju in da pravzaprav mečemo proč nekaj, kar bi lahko spremenili v energijo.

Ekološki otoki sredi mest

Pot do sodobnih ekoloških spoznanj je bila dolga in trnova. Vsakodnevno ustvarjanje odpadkov je neizbežno, a če začnemo o vrečki smeti razmišljati kot o energiji, je to že korak naprej. Preden se torej odpravite do najbližjega zabojnika za smeti, ločite organske odpadke in jih shranite v poseben rjav zabojnik, steklo, papir, kovino in druge odpadke pa razvrstite v temu namenjene barvne plastične kontejnerje, ki jih najdete v vsaki občini.

S takšnim načinom razmišljanja ste naredili kup koristnih stvari. Najprej ste zmanjšali količino odpadkov, kajti ves papir, plastična in steklena embalaža, plastenke itd., odvrženi v posebne zabojnike, bodo spremenjene v koristne stvari.

Varčno recikliranje

Ste vedeli, da lahko papir recikliramo kar sedemkrat? Tako varčujemo z energijo, vodo in lesom. Ko recikliramo steklo, varčujemo z materialom in energijo. Povratne steklenice, ki jih vrnemo v trgovino ali na druga za to namenjena mesta, se lahko na novo napolnijo kar 40-krat. Za izdelavo plastenk uporabljajo drage materiale in če se že ne izogibate pitju pijač v tovrstni embalaži, imejte v mislih vsaj to, da za izdelavo ene plastenke porabijo od 30 do 40 litrov vode.

Veliko nevarnost za okolje predstavljajo prazne baterije, ostanki zdravil, pesticidi, ostanki barv in lakov, elektronske naprave … Takšnih odpadkov zato ne mečite v smeti, prav tako neodgovorno pa jih je zakopati v zemljo. Oddajte jih v posebne zbiralnice za škodljive odpadke, odsluženo elektroniko in baterije pa vrnite na prodajna mesta.

Papir namesto plastike

Veliko dobrega boste storili za okolje, če boste plastične vrečke in vso plastično embalažo zamenjali za papirnato ali kartonasto. Če verjamete ali ne, plastična embalaža potrebuje kar sto let, da se v okolju razgradi.