Državni zbor je včeraj opravil javno razpravo o predlogu zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, na podlagi katerega naj bi dobili novo državno podjetje Slovenski državni gozdovi, d.o. o. Poslanca SMC Ivan Škodnik in Danilo Anton Ranc sta si za to priložnost zavezala lesena metuljčka, da bi opozorila na pomen lesa iz slovenskih gozdov, ki ga zdaj glavnina konča na avstrijskih in italijanskih žagah. Opozicijski poslanec Jože Tanko iz SDS je prepričan, da bo tako tudi v prihodnje, saj za skoraj polovico lesa iz državnih gozdov nimamo resnega predelovalca, ker so podjetja, ki so se ukvarjala s predelavo najkakovostnejše hlodovine, propadla.
Lesna renesansa ali zaton?
Medtem ko koalicijski poslanci verjamejo, da načrtovane spremembe gospodarjenja z državnimi gozdovi vodijo v slovensko lesno renesanso, opozicijski napovedujejo ravno nasprotno. Ustanavljanje novega državnega d.o.o. je po njihovem nesmotrno, predlagani model nedodelan in brez strokovnih podlag, za to, da bi novo podjetje zaživelo 1. julija 2016, pa je premalo časa, zato bodo dela v državnih gozdovih sredi prihodnjega leta obstala, slovenska lesna industrija pa bo ostala brez surovine. Poslanke in poslanci SDS, NSi, Združene levice in poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki jo vodi Bojan Dobovšek, so zato napovedali, da bodo danes, ko bo državni zbor odločal o tem, ali je predlagani zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovali proti. Koalicijske stranke pa mu napovedujejo podporo, DeSUS pogojno. »Za drugo branje bomo pripravili predloge amandmajev in na njihovo sprejetje vezali nadaljnjo podporo zakonu,« je pojasnil Benedikt Kopmajer.
Kmetijski minister Dejan Židan je poudaril, da se je Slovenija pri iskanju novega modela gospodarjenja z državnimi gozdovi zgledovala po Avstriji in Bavarski, Bojan Dobovšek pa ga je opomnil: »Sistem, ki deluje v Avstriji ali v neki drugi državi, pri nas zaradi lokalnih navad mogoče ne more delovati.«
Slovenski šejki
Poslanci vseh političnih barv so se ujeli le v oceni, da je sedanji koncesijski sistem gospodarjenja v državnih gozdovih slab. »Dobički, ki so jih zasebniki dolga leta kovali na račun nizkih koncesij, ki so jih plačevali državi, so bili bajni,« je ocenila Violeta Tomić iz Združene levice. Jožef Horvat iz Nove Slovenije je koncesionarje v slovenskih državnih gozdovih primerjal z naftnimi šejki, ko je dejal: »Če je nafta sinonim za bogastvo, potem se strinjam, da je slovenski gozd slovensko bogastvo. In če govorimo o nafti, običajno dobimo tudi asociacije na šejke, in se moramo žal vsi skupaj strinjati, da imamo tudi slovenske šejke, ki so se okoristili in se še okoriščajo s slovenskimi gozdovi.« Jože Tanko je krivdo za slovensko šejkovstvo pripisal vladi pokojnega Janeza Drnovška, ki je leta 1996 brez javnih razpisov podelila koncesije za izkoriščanje državnih gozdov 18 podjetjem, takratni kmetijski minister Ciril Smrkolj in državni sekretar Franc But pa sta po Tankovem mnenju iztržila bistveno prenizko koncesnino. A to po njegovem ni bila ovira, da ne bi Židan, ki je kmetijski minister že v tretji vladi, dosegel njenega povišanja.
Navkljub šejkovsko naravnanim koncesionarjem sta tako Tanko kot Dobovšek prepričana, da je bolje kot slab zakon začasno (za leto ali dve) podaljšati sedanji sistem koncesij in v tem času pripraviti kakovostnejši predlog sprememb gospodarjenja z državnimi gozdovi. Matej Tonin iz Nove Slovenije se čudi predvsem odločitvi aktualne vlade, da bo ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo in za njen zagon namenila dvajset milijonov evrov, družba pa bo kljub temu večino del v državnih gozdovih prek javnih razpisov oddala zunanjim izvajalcem. »Kako to, da se ni država raje odločila za nakup obstoječih gozdnogospodarskih podjetij (ki imajo potrebno delovno silo in mehanizacijo, op. p.)? Mariborski GG so prodali za okoli 1,5 milijona evrov. Če bi država odkupila vsa ta podjetja, bi zanje odštela manj kot dvajset milijonov evrov. Ni logike, minister Židan, ni logike!« ugotavlja Tonin.
