»Spoštovani predsednik vlade Miro Cerar. Prosimo vas, da vlada sprejem predlaganega zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije zadrži in ustrezno popravi, ker bo zakon tak, kot je predviden, povzročil nepopravljive gospodarske posledice tako za gozdarstvo kot lesnopredelovalno industrijo,« so v pismu premierju med drugim zapisali direktorji gozdnogospodarskih družb, ki se jih je oprijel vzdevek gozdarski baroni.
Nedorečeni zakon
Konec junija 2016 potečejo 20-letne koncesijske pogodbe za izkoriščanje državnih gozdov, vlada pa bo delo v njih in prodajo lesa po tem datumu prepustila nastajajoči gospodarski družbi Slovenski državni gozdovi. Sedanji koncesionarji se bojijo, da bodo posledično ob posel, zato so Cerarja pred potrditvijo zakona v vladi zaprosili za sestanek, a jih je ministrski zbor prehitel in v sredo gozdarski zakon, za katerega koncesionarji menijo, da je nedorečen, že posredoval v obravnavo državnemu zboru.
Jože Sterle, direktor Združenja za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da njihova prošnja Miru Cerarju za sestanek še velja, saj želijo premierju predstaviti svoj pogled na načrtovane spremembe v slovenskem gozdarstvu ter izraziti skrb za delovna mesta in to, kam bo po novem šel les iz slovenskih gozdov. O tem, kakšne posledice bo prinesel zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, Sterle ne želi ugibati, saj pravi, da je napisan zelo na splošno, zato je po njegovem vse odvisno od izvedbenih aktov, predvsem od poslovnega načrta in organizacijskega sistema nove gozdarske družbe. »Toda nobenega od teh aktov ne poznamo,« poudarja.
Spremembe za razpad gozdarstva in lesne industrije?
V pismu predsedniku vlade so bili koncesionarji bolj neposredni. Prepričani so, da bo predlagana ureditev vodila v razpad gozdarstva in posledično tudi lesne predelave, kolikor je je v Sloveniji sploh ostalo. Vlado opozarjajo, da prodaja lesa, ki se je bo lotila nova gozdarska družba, ni enostaven posel. »Cene lesa na trgu so se bistveno znižale, tudi za več kot dvajset odstotkov. S prodajo imamo velike težave, čeprav imamo vzpostavljene dolgoročne prodajne kanale. Težko si predstavljamo, kako bo novoustanovljena družba prodajala prizadeto hlodovino iglavcev brez vzpostavljenih prodajnih kanalov in po izjemno optimistično predvidenih plačilnih pogojih,« so direktorji gozdnogospodarskih družb med drugim zapisali v pismu predsedniku vlade. Potožili so se mu tudi, da kmetijsko ministrstvo pri pisanju gozdarskega zakona ni skoraj nič upoštevalo niti njihovih pripomb niti pripomb drugih, ki so jih posredovali.
Prepričani so tudi, da so predvideni finančni učinki spremenjenega načina gospodarjenja z državnimi gozdovi slabši kot v veljavnem sistemu. Ocenjujejo, da bo po uveljavitvi sprememb brez dela ostala polovica delavcev, ki so zdaj zaposleni v gozdarskih podjetjih (vseh je več kot 1500), samo njihova brezposelnost pa naj bi državni proračun obremenila za vsaj tri milijone evrov na leto. Ugotavljajo tudi, da pripravljalci zakona niso upoštevali plačilnih tveganj in s tem povezanih izgub. Pri tem izhajajo iz lastnih izkušenj, saj trdijo, da so gozdarska podjetja samo v zadnjih petnajstih letih utrpela za dobrih 20 milijonov evrov izgub zaradi neplačil, neuspešnih izterjav, stečajev ali prisilnih poravnav različnih lesnopredelovalnih in gradbenih podjetij.
