Gorenjska, v nasprotju z drugimi regijami, po številu umrlih v prometu letos ne presega lanske statistike. Umrlo je deset ljudi, tri četrtine žrtev pa je med pešci, kolesarji, motoristi. A prav na Gorenjskem so policisti določili nekaj najnevarnejših cest, ki izstopajo tudi v državnem merilu.
Kar nekaj je namreč takih odsekov, ki glede na število nesreč močno izstopajo. Kranj–Brnik, Lesce–Bled, Kranj–Škofja Loka so samo nekatere med njimi. Ponekod je promet še posebej gost ob konicah zaradi dnevne migracije, druge so povezane s turističnimi konicami.
Težka naloga policistov
Policijski inšpektor na Policijski upravi Kranj Simon Sušanj opozarja, da na nekaterih odsekih cest celo policisti ne morejo ustrezno opravljati dela, saj se ob nadzoru prometa ne morejo nikamor varno postaviti. To potem pomeni, da je včasih celo zelo težko opozoriti ali kaznovati kršitelje. In če med Lescami in Bledom na uro naštejejo do 1400 in na dan več kot 7000 vozil, je ogroženost udeležencev sama po sebi umevna. Obenem pa Sušanj opozarja tudi na to, da policija daje številne pripombe, predloge različnim državnim organom glede možnih izboljšanj. A na Bledu je – na primer – odgovornim že težko urediti semaforizirano križišče za boljši pretok, kaj šele kaj drugega.
Podobno je s cesto med Kranjem in brniškim letališčem in naprej proti Domžalam. Vsakršni posegi so na tem delu za zdaj skoraj nemogoči, saj prometna ureditev čaka na uresničitev načrtov bodoče primestne železniške povezave letališča. Podobno je na Bledu, kjer do izgradnje obvoznice v prometu ne bo mogoče spremeniti skoraj ničesar. Škofjeloška obvoznica pa je pozitivna sprememba pri razbremenitvi prometa skozi mesto, kar je olajšanje tudi za policijo.
Nevarno križišče ob izvozu z avtoceste
Nevarni gorenjski cestni odseki so letos že terjali smrtne žrtve. Posebej izstopa križišče na cesti Kranj–Šenčur, v katerem se vozniki vključujejo na to zelo prometno cesto iz avtoceste. Kot nas je opozoril Simon Sušanj, načrte za preureditev tega nevarnega križišča že pripravljajo. Vozniki so na tem delu namreč vsak dan na preizkušnji bodisi zaradi živčnosti zaradi gostega prometa ali pa zaradi slabše vidljivosti. »Opozoriti velja še, da so klasični vzroki, kot sta prehitra vožnja in prehitevanje, še vedno tisti, ki največ prispevajo k statistiki prometnih nesreč. Zmotno bi bilo vse pripisati stanju cest oziroma drugim okoliščinam. Policisti pa seveda med svoje osnovne naloge štejemo tudi analizo stanja in preventivno opozarjanje odgovornih.«
Skoraj 1500 letošnjih nesreč v prometu na Gorenjskem, skoraj 18.000 policijskih ukrepov in skoraj 900 opitih voznikov so podatki, ki morajo skrbeti vse. In prehitra vožnja ter prehitevanje sta z okoli 240 primeri tudi najpogostejša vzroka prometnih nesreč.
