Slabo stanje regionalnih in glavnih cest je že nekaj let žalostna realnost, kar potrjujejo tako na direkciji za ceste kot tudi v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). Da je v slabem stanju okoli 60 odstotkov državnih cest, ne čudi, če hkrati vemo, da je letos za investicijsko vzdrževanje cest na voljo komaj dva milijona evrov. V prihodnjih dveh letih naj bi bilo nekoliko bolje, saj naj bi se znesek za investicije najprej zvišal na 83 milijonov, leta 2017 pa na 102 milijona. Pri AMZS predlagajo mednarodno preverjene nizkocenovne (vendar ne cenene) ukrepe, s katerimi naj bi na vsak vloženi evro na dolgi rok v državni blagajni privarčevali sedem evrov.
225 manj mrtvih in hudo poškodovanih
»Ko nekdo na avtocesti z bencinske črpalke po nesreči zavije levo v nasprotno smer, je najlažje reči, da je kriv voznik, čeprav bi pomagali že podaljšanje ograje, ki stane 5000 evrov, in nekaj dodatnih črt na cesti, za katere je potrebnih 100 litrov barv,« je bil nazoren generalni sekretar AMZS Robert Štaba, ki opozarja ne le na najhujše posledice prometnih nesreč, smrti in poškodbe, temveč tudi na gospodarsko škodo, ki ob tem nastane: od posredovanj gasilcev, reševalcev in dragega zdravljenja ponesrečencev do gospodarske izgube zaradi zastojev, višjih zavarovalnin...
Lani je v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 108 ljudi, umrlih in poškodovanih pa je bilo skupno 934. Primeri dobre prakse iz tujine so pokazali, da se lahko število najhujših nesreč zmanjša z enostavnimi ukrepi, kot so varnostne ograje in odstranjevanje dreves oziroma drugih nevarnih predmetov ob cesti. Podobno lahko pomagajo tudi asfaltirane bankine, tako imenovane robne ropotne črte (ki avtomobil stresejo, če zapelje nanje), dodatni pasovi za zavijanje z regionalk, ograje med nasprotnimi pasovi in razširitve nekaterih regionalk s pasovi za prehitevanje na posameznih odsekih. Skupni imenovalec vseh teh ukrepov je, da sploh niso pretirano dragi. Zato Štaba dodaja, da izgovori o pomanjkanju analiz in denarja niso na mestu.
Kot da na letalu ne bi vzdrževali motorjev
O vseh teh ukrepih in primerih dobrih praks je že pred dvema letoma v Ljubljani predaval Britanec John Dawson, predsednik upravnega odbora EuroRAP. Tokrat je moral svoja opozorila bolj kot ne v celoti ponoviti. »Ne gre za zapleteno znanost. Potrebna sta predvsem disciplina in dobro 'gospodinjenje',« je dejal Dawson in nadaljeval: »Predstavljajte si, da bi se letalska družba odločila, da eno leto ne bo vzdrževala motorjev na letalih. Nepredstavljivo. Toda to se ponekod dogaja s cestami.«
Veliko odgovornost za prometno varnost seveda nosijo vozniki, toda to še ne pomeni, da mora biti vsaka voznikova napaka tudi smrtna obsodba. Marsikaj se da preprečiti prav z manjšimi rešitvami, kot je denimo že odstranitev ali zavarovanje drevesa v ovinku. Velika razlika je, ali voznik s ceste zdrsi v drevo ali na travnik.
Dawson daje Sloveniji za zgled tudi dobre prakse iz avstralske zvezne države Victoria in nam bližje Islandije, kjer so se oblasti odločile, da pri proračunu za ceste ne sodeluje le infrastrukturno ministrstvo, temveč tudi finančno in zdravstveno. Stroški zaradi slabše prometne varnosti – neposredno ali posredno – na koncu namreč prizadenejo vse.
