Če se nekoliko pošalim in sledim izključno interesu voznikov, potem bom pač rekel, da je treba predlog ministrstva podpreti oziroma predlagati državi, naj še dodatno zniža kazni, jih preoblikuje v opozorila, alternativne kazni in podobno. Seveda pa je to lahko zelo poguben predlog za varnost cestnega prometa in s tem odgovornost in ravnanje udeležencev. Če pa odgovorim kot strokovnjak za varnost v cestnem prometu, potem je jasno, da je bolj kot višina kazni pomemben občutek in višina stopnje zalotenosti pri prekršku ter pravilno in učinkovito sankcioniranje. To, kar se počne s tovrstnimi predlogi v Sloveniji, pa meji na tržnico. Sporočilnost takih predlogov je »učinkovito« polnjenje proračuna in zanemarjanje poslanstva in pomena kazni kot take. Zanimivo, da predlagatelj ni zmogel zbrati poguma ali izziva, da se določen odstotek od izterjanih prometnih kazni nameni oziroma vrne h konkretnim rešitvam za izboljšanje cestne varnosti. S tem mislim seveda na šolske programe, preventivo, infrastrukturo.
Če vas prav razumem, potem ti ukrepi v ničemer ne bodo izboljšali prometne varnosti na naših cestah?Če država predpisuje neko ravnanje v prometu kot napačno, potem je prav, da konkretni prekršek ocenjuje in opredeljuje glede na stopnjo nevarnosti, ki jo povzročitelj s prekrškom povzroča udeležencem v prometu. Država bi morala preučiti, kako učinkovito zazna kršitve in kako bi učinkovito izrekala kazni, ne pa da se gre igro »učinkovite izterjave s popusti«. Kazen pa naj bo konkretna, smiselna in v okviru učinkovitega sistema njene popolne uresničitve. Od nas udeležencev v prometu bo potem odvisno, ali se želimo držati pravil ali pa polniti proračun. Kupčkanja s kaznimi, ki ga poznamo danes in se nadaljuje tudi v novem predlogu, pa Evropa kot ukrep za izboljšanje varnosti v cestnem prometu ne pozna.
Novi predlog pravosodnega ministrstva predvideva, da bi lahko prekrškarji po novem kazen odslužili tudi z zaporom ali delom v splošno korist. Se vam to zdi smiselno?Alternativne kazni na področju varnosti v cestnem prometu poznajo v številnih evropskih državah in so učinkovite, vendar samo v sistemih, ki imajo izdelane in delujoče podsisteme, ki obsegajo strokovno napotitev, nadzor, poročanja, vključitve strokovnjakov iz zdravstva, sociale. Pri tem velja izpostaviti tudi predhodno sposobnost odgovornih, ki imajo znanje ločiti zrnje od plev. Za določene kršitve ali tip ljudi alternativne kazni ne bi smele priti v poštev, s čimer se prepreči »zlorabo« tovrstnega instrumenta, kar je v naši družbi postal že kar nacionalni šport.
Predlagatelj globe, torej policija ali redarji, bi po novem lahko po preteku roka za plačilo zadevo odstopil finančni upravi, ki bi lahko takoj začela postopek izvršbe. Kakšno je vaše mnenje o tem?O tem težko govorim, ker ne poznam relacij in učinkovitosti delovanja med državnimi organi. Velja pa, da naj si cesar vzame, kar je cesarjevega, vendar na jasen, učinkovit in transparenten način.
Pred leti sta zakonca Suša iz Laškega v prometni nesreči izgubila sina in kmalu zatem še hčer. Leta 2011 sta v Dnevniku javno pozvala vlado, naj pretehta njune predloge za boljšo prometno varnost. Predlagala sta, da bi poiskali dobre in vestne voznike ter jih nagradili. Odgovornim sta zastavila vprašanja, zakaj ne bi uvedli priznanja za vestnega voznika v obliki nalepke, ki bi si jo lahko nalepil na vetrobransko steklo, in zakaj ga ne bi denimo nagradili z možnostjo brezplačnega parkiranja za določeno dobo. To bi bilo za voznike po njunem mnenju zelo stimulativno. Nihče od pristojnih na njune pobude ni odgovoril. Kaj pa vi menite?Starši imajo moralno pravico, očitno pa čutijo tudi poklicanost in dolžnost, da po tragični izkušnji opozorijo na nepravilnosti ali pomanjkljivosti, ki jih kot državljani zaznavajo v prometu. Molk odgovornih nakazuje »zrelost, odnos in čut odgovornosti«. Zanimivo je, da določene aktivnosti v Sloveniji, ki sta jih predlagala zakonca Suša, že obstajajo. Koliko pa dejansko živijo na lokalni in državni ravni skozi aktivnosti svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je drugo vprašanje. Dejstvo pa je, da bi ob podpori države, vodilnih ljudi na nacionalni, regijski ali lokalni ravni ter finančni podpori zavarovalnic in drugih družbeno odgovornih podjetij pozitivni zgledi lahko zaživeli nedvomno bolje in učinkoviteje kot le sankcije.
Prizadeti starši, ki so izgubili dva otroka, so med drugim predlagali, da bi se v osnovno šolo uvedla prometna varnost kot sestavni del izobraževanja. Tudi na ta predlog niso dobili niti odgovora.Ob začetku šolskega leta potekajo številne aktivnosti, ki so povezane z varno vožnjo oziroma varnostjo otrok na poti v šolo in iz nje. Kaj kmalu te teme zvodenijo in se v šoli pojavijo le takrat, ko učenci opravljajo kolesarski izpit. Potem pa vse do vpisa otroka v avtošolo obstaja v šolah popolna praznina. Veliko časa in napora je že bilo vloženega v to, da bi se v učni program vrtcev, osnovnih in srednjih šol pripeljale vsebine, ki bi otroke skozi vsa leta učile varnosti v cestnem prometu. Žal neuspešno. Imam občutek, da se iz šolskih klopi izrivajo vzgojne vsebine, in to ni dobro za razvoj družbe ter napredek naše mlade države.
