Kdor je pričakoval, da se bo z normalizacijo odnosov med Havano in Washingtonom naval kubanskih pribežnikov na ZDA zmanjšal, se je hudo zmotil. Vse manj Kubancev sicer poskuša po morski poti priti do Floride, saj je ameriška obalna straža pri vračanju migrantov zelo uspešna. Zato pa jih vse več poskuša doseči ZDA prek Mehike, največkrat precej naokoli po kopenski poti, številni celo iz Ekvadorja. Letos jih je prišlo na mehiško-ameriško mejo več kot 40.000, kar je petkrat več kot lani. Kubanci letos hitijo v ZDA, ker se bojijo, da zaradi otoplitve med Washingtonom in Havano kmalu ne bodo mogli več dobiti azila v ZDA. Pravico do azila imajo še iz obdobja hladne vojne, in sicer v tistem trenutku, ko stopijo na ameriška tla, medtem ko se morajo tisti, ki jih obalna straža ujame na morju, vrniti na otok. Kubanska vlada je že protestirala, ker ZDA še naprej spodbujajo nezakonito priseljevanje s Kube v ZDA.
Mafija je vedno dober izgovor
Veliko jih po morju s Kube zbeži v Mehiko. Tisti, ki so zbrali nekaj denarja, pa raje najprej z letalom letijo v Ekvador, ki je leta 2008 odpravil vizume za Kubance. Nekateri prebežniki ostanejo v Ekvadorju, za večino pa se v Quitu dolga in težka pot do ZDA šele začenja. Prečkati morajo Kolumbijo, Panamo, Kostariko, Nikaragvo, Honduras, Gvatemalo in Mehiko, pri čemer tranzitnih vizumov za te države nimajo. Tako je vse odvisno od popustljivosti vsakokratnih oblasti in njihove podkupljivosti ali pa od drage pomoči voznikov tovornjakov. Prejšnji teden kostariške oblasti, ki so bile pred tem kubanskim migrantom dolgo naklonjene, okoli 1500 Kubancem nenadoma niso dovolile prehoda čez svoje ozemlje, ker so, kot so zagotavljale, hotele na tak način onemogočiti mafijo, ki bogati s tihotapljenjem ljudi. Za pot v ZDA ji Kubanec plača tudi 10.000 evrov. Hotele so jih vrniti v Panamo, ki pa jih ni sprejela. V obmejnem mestu Passo Canoas so Kubanci najprej demonstrirali, nato pa blokirali cestni promet in kostariške oblasti so popustile. Sicer se v Kostariki vsako leto povečuje število Kubancev brez ustreznih vizumov: leta 2013 jih je bilo 2549, lani 5114, letos pa samo do septembra 12.166.
Vendar je 1500 Kubancev v nedeljo prišlo samo do meje z Nikaragvo, kjer jim je zaprla pot vlada v Managui, ki je kostariško vlado obtožila, da je »namerno povzročila humanitarno krizo«, ko jih je spustila na njihovo ozemlje. Kostarika pa obtožuje Nikaragvo, da je kubanske migrante s svojega ozemlja pregnala s solzivcem in gumijastimi kroglami. Sicer imata državi že od prej slabe odnose zaradi mejnih sporov. Poleg tega je Kostarika zaveznica ZDA, Nikaragva pa pod levičarskim predsednikom Danielom Ortego tesna zaveznica Kube, ki je nezadovoljna zaradi bežanja svojih državljanov v ZDA. Kubanci, ki so se tako na svoji poti v »nebesa« (ZDA) znova ustavili, pravijo, da so v vicah in da je njihova usoda negotova. mš
