»Makedonija sprejema samo Afganistance, Sirce in Iračane, za 'ekonomske migrante' je zaprla meje«, »Na hrvaški meji obtičalo 400 beguncev«, »Slovenija želi Hrvaški vrniti skupino migrantov, za katere meni, da ne prihajajo z vojnih žarišč«, »Slovenija je državam na balkanski begunski poti sporočila, da bo sprejemala samo Afganistance, Sirce in Iračane, pravi neimenovani policijski vir v Makedoniji«.
Skrivnostni postopki
Takšne novice in sporočila so včeraj in predvčerajšnjim prihajali od uradnih in neuradnih virov v regiji. Od slovenske policije smo dobili zgolj potrditev, da določene skupine migrantov poskušajo vrniti na Hrvaško. Vendar ne na podlagi državljanstva, temveč po individualni obravnavi in presoji na podlagi mednarodnih poročil o razmerah v državah, iz katerih izvirajo, pravi predstavnica policije Vesna Drole. Zatrdila je, da ne obstaja seznam državljanstev, ki jih Slovenija sprejema, in da tega, koga sprejemajo in koga ne, »novinarji ne bomo izvedeli od nobene države«, saj da so odločitve sprotne. Informacije, da balkanske države sistematično izločajo vse, razen Afganistancev, Sircev in Iračanov, Droletova ni želela komentirati.
Oči vseh držav so obenem uprte v Nemčijo, od koder pa prihajajo nasprotujoče si informacije. Denimo, da so nemške meje za Afganistance odprte in, obenem, da se Nemčija trudi najti pravne podlage za njihovo vračanje v Afganistan. »Nemčija je v vojno v Afganistanu in tamkajšnjo 'izgradnjo države' vložila ogromno denarja,« je za Dnevnik povedala generalna sekretarka nemške pisarne Amnesty International Selmin Caliskan. »Če ne bi (vsaj delno, op. p.) pošiljali Afganistancev domov, bi politiki posredno priznali, da je bilo vse v Afganistanu zaman in da je to v resnici uničena država.« (Obširen intervju s Selmin Caliskan o razmerah v Nemčiji bomo v Dnevniku objavili prihodnji teden.)
Poznavalci dogajanj pa predvidevajo, da so ukrepi držav na poti, ki begunce vodi v Nemčijo, odvisni prav od te države. Tako naj bi se po Nemčiji naravnala tudi Slovenija: prav od tod naj bi izviralo skrivnostno vračanje beguncev na Hrvaško, ki zagovornike pravic beguncev čudi.
Varni postopki so transparentni
»Načelno ne nasprotujemo drugačni obravnavi ljudi, ki prihajajo iz domnevno varnih držav, če bi se ta postopek izvajal pravilno,« pravi Miha Nabergoj iz Pravno-informacijskega centra (PIC), organizacije, ki svetuje beguncem in prosilcem za azil. »Država bi morala javno objaviti seznam državljanstev, za katere bo dovolila prost prehod prek Slovenije, saj ti ljudje prihajajo z območij, kjer je velik odstotek prebivalstva ogrožen zaradi vojn in preganjanja. Za vse druge pa bi moral veljati sistem kot pred množičnim prihodom beguncev: zoper osebo se sproži postopek vračanja; če kadar koli izrazi željo po azilu v Sloveniji, pa se vračanje prekine in se sproži azilni postopek.« A za zdaj, pravi Nabergoj, ni videti, da bi bila praksa jasna in enotna.
»Ločevanje ljudi po državljanstvu je prepuščeno odločanju policistov na terenu.« Nabergoj še pravi, da bi bilo nujno objaviti, katere države ima Slovenija za varne, tudi zato, da bi bilo mogoče opozoriti na morebitne napake. »Če bi denimo razglasili za varno Somalijo, bi lahko takoj ugovarjali, da to ne drži, saj je Somalija ena najnevarnejših držav na svetu in od tam prihaja res veliko beguncev, pa čeprav v zadnjem času ni tako medijsko izpostavljena kot Irak ali Sirija.« Eden naših sogovornikov, ki ima redne stike z begunci na balkanski poti, nas je sicer že pred tedni opozoril, da so begunci iz afriških držav na poti diskriminirani v primerjavi s Sirci ali Iračani. Po informacijah, ki so nam jih posredovali prostovoljci, praksa slovenske policije v teh dneh ni enotna. Nekaj državljanov Maroka, ki naj bi bil po presoji Slovenije »varna država«, naj bi denimo Slovenija že skušala vrniti Hrvaški, drugo skupino Maročanov pa je prepeljala na Šentilj.
