Zelo racionalna razprava je malo verjetna. Videli bomo veliko političnega teatra in gest, s katerimi bodo države poskušale pokazati, da ukrepajo, četudi to ne bo veliko pomagalo, bo stalo veliko denarja ali bo kontraproduktivno. To je pač ena od možnosti, s katerimi se bodo vlade odzvale na zahteve zaskrbljene javnosti po varnosti.
Sta Francija in Nemčija, ki je v torek doživela nevarnost terorističnih napadov, zdaj tisti državi, ki narekujeta obseg novih protiterorističnih ukrepov?Francija bo zagotovo imela velik vpliv, saj so tako ali tako zelo vplivni pri oblikovanju evropske politike, povrhu pa so vsi sočutni do Francije, ki je bila dvakrat v letu dni tarča terorističnih napadov. Ne glede na to se zdaj kaže, da obstaja vsesplošni trend za sprejemanje novih protiterorističnih ukrepov tako na ravni javnosti kot tudi vlad. Francija ima torej na široko odprta vrata za prošnje novih ostrejših protiterorističnih ukrepov.
Zakaj po vsakem terorističnem napadu države EU želijo sprejeti nove protiteroristične ukrepe, ko pa so videle, kako negativne posledice je na družbo imelo sprejetje patriotskega zakona v ZDA?Ljudje verjetno ne poznajo podrobnosti, kaj se je dogajalo v ZDA. Bolj se osredotočajo na njihovo neposredno okolico. Veliko je tudi ignorance glede dogajanja v ZDA. Po drugi strani pa ljudje gojijo določeno naklonjenost tamkajšnjim ukrepom. Obstajajo pa še razmišljanja, da se bodo ukrepi tako ali tako gibali v tej (ameriški, op. p.) smeri, pa četudi jim ne bi glasno nasprotovali.
So protiteroristični ukrepi, ki so jih države EU sprejemale po letu 2001, dejansko preprečili teroristične napade?Ne vemo, koliko terorističnih napadov je bilo dejansko preprečenih. Včasih vlade sporočajo, da so v nekem letu preprečile pet napadov, kot je to denimo storila Velika Britanija. Tudi druge vlade oznanjajo, da so zaradi novih protiterorističnih zakonodaj preprečile napade. Toda nekatere od teh bi preprečili v vsakem primeru, torej niso imeli nobene zveze z novimi protiterorističnimi ukrepi.
Spet drugi preprečeni napadi so bili v začetni, primitivni fazi. Ljudje so si morda izmenjevali elektronsko pošto, da bodo ubili premierja. To pa do trenutka, ko začnejo kupovati orožje, predstavlja zgolj grožnjo.
Težko je torej oceniti, koliko napadov je bilo zaradi novih protiterorističnih ukrepov preprečenih. Zagotovo zaradi njih niso bili preprečeni vsi napadi, ki so se zgodili. Dogaja pa se to, da države nimajo dovolj človeških resursov, ki bi jim uspelo obdelati vse zbrane informacije. Pri napadih v Parizu, na uredništvo Charlie Hebdoja in na vlake eurostar letos poleti je bil vsaj del osumljencev policiji znan tudi z običajnim načinom zbiranja podatkov, nekateri izmed njih so bili denimo že obsojeni zaradi terorističnih dejanj ali nasilnih napadov na policiste.
Toda teh podatkov niso potem več dodatno preverjali, ker ni bilo za njihovo obdelavo dovolj ljudi ali pa so bile postavljene napačne prioritete. Zato se mi postavlja vprašanje, ali za preprečevanje terorističnih napadov res primanjkuje zakonskih pristojnosti policiji ali pa gre za operativne težave.
Zdaj obstaja razmišljanje, da bi morali stopiti korak nazaj in zaradi povrnitve varnosti malce pozabiti na državljanske svoboščine. Kje so meje takšnih zahtev?Po resnih terorističnih napadih se nihalo protiterorističnih ukrepov vedno giblje v eno in drugo smer. Šele po nekaj pretečenih letih se izve, da so bili nadzorovani posamezniki, ki so bili povsem nedolžni. Če imamo torej leto ali dve brez napadov, to nihalo protiterorističnih ukrepov lahko spet zaniha tudi v drugo smer. Meja zakonitosti teh ukrepov v skladu s konvencijami o človekovih pravicah pa se določa tudi na nacionalnih sodiščih in evropskem sodišču za človekove pravice, ko dobijo na mizo posamezne primere nadzornih ukrepov. Če v tem času razsojanja ni novih terorističnih napadov, lahko sodišča o njih presojajo bolj trezno in manj panično ter morebiti ugotovijo, da so posamezni ukrepi nesorazmerni. To se je v preteklih petnajstih letih že dogajalo.
Na evropskem političnem parketu predvsem konservativni spekter politike z Evropsko ljudsko stranko na čelu pritiska za sprejetje novih protiterorističnih ukrepov. Je evropska levica zdaj v defenzivi?Evropska ljudska stranka je začrtala dolg seznam ukrepov, ki jih tudi politizira s tem, ko pravi, da jih druge stranke ne podpirajo. Toda če pogledamo podrobnosti, vidimo, da nekatere leve stranke podpirajo del navedenih ukrepov. Socialisti denimo od letos podpirajo izmenjavo podatkov o letalskih potnikih, delno pa tudi nekatere druge ukrepe, ki še sploh niso bili uradno predlagani. Stranke torej svojo podobo same opredeljujejo glede na obseg protiterorističnih ukrepov, ki jih podpirajo.
Po drugi strani pa konservativne stranke protiteroristične ukrepe podpirajo tudi zaradi vzpona populističnih strank. Nicolas Sarkozy jih denimo ne podpira zgolj zato, da bi vzel kakšnega volilca socialistom, temveč da bi obdržal volilce, ki bi utegnili prebežati k Nacionalni fronti Marine Le Pen.
