Predlog novega zakona o trošarinah med največjimi pridelovalci vina sproža nemalo ogorčenja. Domala vsi so si enotni: predlog trošarinskega zakona kaznuje velike pridelovalce vina.
Po novem trošarinskem zakonu bi namreč mali pridelovalci plačevali le polovico določene trošarine. Razpon pri opredelitvi malega vinarja je ogromen: od vsaj 0,1 hektarja do kar 20 hektarjev vinograda, na leto pa ne bi smel pridelati več kot 100.000 litrov vina.
Dodaten udarec za največje vinarje
Po pojasnilih Dušana Brejca, direktorja Vinske družbe Slovenije, ki združuje največje slovenske vinske kleti, predlog trošarinskega zakona predvideva neupravičene 50-odstotne odpustke večini pridelovalcev vina, na škodo večjih kleti, zadrug in podjetij. »Prepričani smo, da je takšen predlog protiustaven. Država namreč neenakopravno obravnava ponudnike vina na trgu ter omogoča nelojalno konkurenco med vinogradniki in vinarji. Obenem ustvarja tržne prednosti za tiste, katerih prispevek k nacionalni ekonomiji v primerjavi z večjimi kletmi oziroma podjetji je silno majhen ali ničen,« je poudaril Brejc. Še več, ker gre pri tem še za večino vinarjev v Sloveniji, ki niso zavezanci plačilu DDV, to pomeni, da se s predlagano ureditvijo dodatno kaznuje ravno zavezance plačilu DDV. To bo dodatno udarilo le največje, razlike med vinarji in ponudniki vin pa še povečalo, je dodal Brejc.
Že predlog o uvedbi trošarin, kaj šele njegova uveljavitev, nadaljuje Brejc, kaže na popolno odsotnost razumevanja strukture sektorja. »To kaže tudi na to, da bistvo ni v količini enakopravno pobrane trošarine, kar je edino sprejemljivo, temveč v načinu trošarinske obremenitve. Takšno ravnanje bo še naprej omogočalo sivo in neevidentirano vinsko ekonomijo, kar je ključni vzrok za neuspešen ekonomski razvoj panoge in propada nekaterih vinski kleti,« je pojasnil Brejc.
Nezadostne evidence kmetijskega ministrstva
Če vzamemo ocene (natančni podatki ne obstajajo), da se v Sloveniji pridela okoli 90 milijonov litrov vina, tako imenovana samoporaba znaša okoli 40 odstotkov oziroma 36 milijonov litrov vina. Ta količina pa je ključni vir za več možnih oblik sivega trga. Kljub temu država očitno noče razumeti problematike nereda in sive ekonomije za prihodnji razvoj panoge. V osnovi to izhaja iz slabih in nezadostnih ter posledično nepravičnih evidenc kmetijskega ministrstva, ki dopuščajo, da velik del pridelanega vina ostane neevidentiran,« je dejal Brejc.
V Sloveniji imamo okoli 19.000 hektarjev vinogradov in približno 26.000 pridelovalcev vina. Toda v register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih okoli 16.000 hektarjev, medtem ko prijava pridelka zajame približno 13.000 hektarjev, s skupnim letnim pridelkov od 80 do 100 milijonov litrov vina. »To pomeni, da je pridelek na od 3000 do 6000 hektarjih oziroma od 15 do 30 milijonov litrov vina že v osnovi izpuščen iz evidenc,« je še opozoril Brejc. Po njegovem prepričanju trošarina za vino v takšnem sistemu ne more biti pravična niti enakopravna do vseh ponudnikov na domačem trgu. Zato bi moralo kmetijsko ministrstvo najprej odpraviti anomalije v sistemu, ki tovrstno nelojalno prijavo pridelka sploh omogoča, je prepričan Brejc.
»Predlog uvedbe trošarin za vino politično pridobivanje volilcev«
Direktor zadruge Vinakras Marjan Colja bi se strinjal z odpustkom pridelovalcem vina in grozdja do 0,1 hektarja, vse preostale pa bi obdavčil. Pri tem se je vprašal, kakšna je razlika pri posamezniku, ki grozdje prideluje na malo manj kot 20 ali 21 hektarjih: »Nikakršne. Oba sta velika. Toda država načrtuje obdavčenje le za približno deset največjih. Kdor je pisal novo trošarinsko zakonodajo, je deloval neodgovorno. Na trgu smo namreč vsi enaki, hkrati pa neregistrirana prodaja vina pomeni ključno težavo vinskega sektorja,« je dejal Colja. Zato je napovedal upor.
Predsednik uprave družbe Radgonske gorice Borut Cvetkovič je poudaril, da manjši pridelovalci vina, ki velik delež prodajo na sivem trgu, ne bodo v privilegiranem položaju le pri plačevanju trošarine, temveč uživajo tudi druge ugodnosti. V primerjavi z večjimi kletmi jim namreč ni treba plačevati socialnih prispevkov. Prvi mož Ptujske kleti Vinko Mandl pa je prepričan, da predlog uvedbe trošarin za vino ne pomeni nič drugega kot politično pridobivanje volilcev. »Uvedbi trošarin ne nasprotujemo. Toda naj se poberejo od vseh pridelovalcev vina, ne pa da bo država penalizirala največje, sivi trg pa se bo krepil,« je povedal predsednik uprave Vinakoper Nevijo Pucer. Po opozorilih direktorja KZ Krško Janeza Živiča država ne bi smela diskriminirati velikih vinarjev. Po njegovem mnenju bodo načrtovani odpustki malim vinarjem pripeljali k dodatnim težavam. »To je podobno, kot če bi na bencinskih črpalkah veljali dve ceni za enako vrsto goriva,« se je slikovito izrazil Živič. Še posebno pa se mu zdi nesmiselno, da bo morala zadruga, ki navsezadnje združuje male pridelovalce vina in je ravno zato velik vinar, plačevati trošarine.
