Čeprav s 17.000 hektarji vinogradov predstavljamo le 0,5 odstotka površin evropskih vinogradov, pa so slovenska vina po kakovosti v samem svetovnem vrhu.
Na skrajnem zahodu Slovenije, na pol poti med Alpami in Jadranom, se razprostirajo Brda, kjer prijetna mediteranska klima ponuja zavetje tisoč hektarjem vinogradov. Tod domuje verjetno še vedno največja klet v državi – Vinska klet Goriška brda, ki je, mimogrede, tudi del evropske zgodbe, poznane kot Viticoltura eroica. Gre za vina, pridelana na strmih področjih, terasah ali na višje ležečih predelih, kar zahteva veliko ročnega dela. Pridelava grozdja na takšnih legah je zahtevna in tudi dražja, vendar so to vina, ki imajo edinstven karakter, v Evropi pa je 39 takšnih vinorodnih območij v 10 državah.
Klet v lasti vinogradniških družin
»Kakovost se rodi v vinogradu,« vedno poudarja njen dolgoletni direktor Silvan Peršolja. »Klet je v stoodstotni lasti več kot 400 vinogradniških družin, ki imajo vinograde velike od pol hektarja do 15 hektarjev. Letos so v predelavo pripeljali 6500 ton grozdja, kar je največ v Sloveniji. Z izjemo hektarja, kjer imamo kolekcijo starih sort, lastnih vinogradov nimamo. Vse naše grozdje je pobrano ročno,« pravi Peršolja.
V kleti pridelajo od 6 do 8 milijonov litrov vina. So svetovni rekorderji po pridelavi rebule, ki je tista sorta, za katero pravijo, da najbolj neposredno govori o Brdih, kamor je prišla v rimskih časih. »To je sorta tisočerih obrazov in prisotna v vseh naših blagovnih znamkah,« razloži direktor kleti. Okoli 70 odstotkov pridelave predstavljajo kakovostna vina, običajno v litrskih steklenicah, ki jih kupec najde na trgovskih policah po ceni med 2,5 in 3,5 evra. Med njimi posebej izstopa blagovna znamka Villa Brici z nižjo vsebnostjo alkohola (10,5 odstotka), kar je najnovejši trend tudi v tujini.
Eden izmed paradnih konjev briške kleti so vina quercus. Kar enajst sort jih je mogoče dobiti, cena pa se giblje med petimi in šestimi evri. »Za quercus vlada veliko zanimanje na tujih trgih, kjer s stekleničenimi vini ustvarimo 40 odstotkov prihodkov. Quercusove steklenice imajo sicer plutovinaste zamaške, vse bolj pa se usmerjamo, predvsem zaradi zahtev tujega trga, na navojne. Ti so za potrošnike bolj praktični. V to kategorijo sodijo tudi vina zvrsti krasno (belo in rdeče), ki so namenjena gostincem in jih z izjemo briških vinotek ni mogoče dobiti na policah supermarketov. Vina krasno gredo k 80 odstotkom hrane v lokalih,« pove Peršolja.
K Planetovi Štoriji pristopila tudi klet
Le dober odstotek letne predelave odpade v briški kleti na najvišji razred, blagovno znamko Bagueri, ki pa v prihodkih prinaša več kot 5 odstotkov. Gre za nizek pridelek, manj kot buteljka po trti, grozdje za vino pa je izključno iz starih vinogradov, z zelo globokimi koreninami. Odkupna cena grozdja za bagueri je višja, grozdje zanj izbirajo že v vinogradu, vino pa je negovano pretežno v lesenih sodih in, kot dodajajo v kleti, pri tem pazijo, da vpliv hrasta ne prevlada. Povprečna cena za bagueri, ime je dobil po grofu katalonskega rodu, ki je živel v briškem gradu in bil dober poznavalec vina, je med 10 in 11 evri. Polnijo ga v posebne, zaščitene steklenice. Tako nad steklenico kot vsebino so navdušeni tudi Kitajci, ki kažejo vse več zanimanja za briška vina.
Ko je letos na Planet TV stekla televizijska uspešnica Ena žlahtna štorija, je z vinom k štoriji pristopila tudi klet. »Za sodelovanje smo se odločili, ker gre za zgodbo o teritoriju. Pri snovanju podobe vina štorija smo izhajali iz logotipa serije, posebej pa smo na etiketi izpostavili tudi poreklo Goriška brda, saj je tako, kot je nanizanka umeščena v Brda, tudi samo vino močno vezano na to območje. Znotraj linije štorija smo pripravili dve zvrsti – štorija belo in štorija rdeče, ki temeljita na tradicionalnih briških sortah rebuli in merlotu. Gre za kakovostno vino, svežega sloga, sadno dišečega in mineralnega okusa z značilnim briškim karakterjem. Vino je dobro, kot je dobra Štorija,« se pohvali dolgoletni direktor kleti, vedno pripravljen na nove izzive. Na martinovo, ko so v kleti opravili letošnji obračun trgatve, ki se bo v zgodovino zapisala kot ena boljših, pa so predstavili še dve novi, tokrat vrhunski žlahtni vini – zalino vino in bertovo vino. Zalino vino je avtohtona briška rebula, bertovo pa v hrastovih sodčkih donegovani merlot.
Posebna zgodba je vino gašper, kjer je briška klet našla skupni jezik z direktorjem in dobrim poznavalcem vin Gašperjem Čarmanom. Vino sta zasnovala skupaj z enologom Darinkom Ribolico. V tem projektu klet poskrbi za dobro vino, Gašper pa za marketing, hkrati pa je lastnik blagovne znamke.
Motnik za meditacijo, A+ za sladokusce
Ko se s Peršoljo sprehajamo skozi paleto njihovih vin, na koncu pristanemo na tistem najboljšem, A+ belem (rebula, chardonnay, pikolit) in A+ rdečem (merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc) vinu. Direktor zagotavlja, da obe vini v popolnosti odražata briško poreklo. Gre za vina z najboljših leg, pridelujejo pa ju le ob dobrih letinah. »S tem vinom hočemo tudi sebi dokazati, kaj se lahko najboljše pridela na tej zemlji. Pripravimo največ 4000 steklenic vsakega na leto, vino pa je donegovano v hrastovih sodih. Prvič smo ga vinskim sladokuscem ponudili pred desetimi leti, rdeče z letnikom 2001, belo pa je bilo dve leti mlajše.«
Zaradi dolga do tradicije v kleti ohranjajo tudi nekatere druge posebnosti, kot sta avtohtoni sorti pikolit in verduc, vino iz sušenega grozdja markiz in hišno posebnost motnik (M+). Pri motniku gre za sodobno vino s prastarim izročilom, ko so predniki sode razkuževali z dimom briških zelišč, da se je v njih ohranilo najboljše vino. Pravijo da je to edinstveno vino na svetu, vsebina je, kot se spodobi – rebula, priporočajo pa ga za meditacijo.
