V pravilniku o šolskem redu jasno piše, da »uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog« sodi med najhujše kršitve šolskega reda. A učitelji si s tem predpisom ne morejo kaj dosti pomagati, če kršitve pravil ne morejo preveriti. Če je dijak opit, običajno smrdi po alkoholu, z marihuano omamljenega dijaka pa učitelji težje prepoznajo. Ena od učiteljic praktičnega pouka, ki jo skrbi za varnost dijakov, se je na varuha človekovih pravic obrnila z vprašanjem, ali smejo v šolah testirati dijake na prisotnost THC.
Iz mnenja varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer je razvidno tehtanje med dvema pravicama: do zasebnosti – s testiranji se po mnenju varuha posega v dijakovo dostojanstvo – in do varnosti. Testiranje so načelno dopustili, a določbo o tem, so poudarili, bi bilo mogoče vnesti v šolske pravilnike šele po dopolnitvi šolske zakonodaje, v kateri bi natančno predpisali postopek. Ministrstvo za izobraževanje so obenem pozvali, naj ustrezno poskrbi tudi za zaščito občutljivih osebnih podatkov.
Kaj pravi ministrstvo?
Ministrstvo je z varuhom soglašalo, da zakonske podlage za testiranje na THC ni. Alkotest in odvzem telesnih tekočin so zato za zdaj dopustili le pod dvema pogojema: test lahko opravi le pooblaščena oseba z ustreznim strokovnim izpitom (takih na šolah praviloma ni), nujna pa je tudi privolitev dijaka oziroma staršev. Če bodo v šolah ravnali drugače, tvegajo, da jih bodo starši tožili, pravi dr. Slavica Černoša, vodja sektorja za srednjo šolo. Ali torej v postojnski srednji gozdarski in lesarski šoli ter v srednji poklicni in strokovni šoli za Bežigradom v Ljubljani, kjer dijake že testirajo, ravnajo nezakonito? Černoševa vztraja, da zakonske podlage za testiranje ni.
Zdenka Čebašek Travnik: Pristojni se izogibajo odgovornosti
Povsem drugačno stališče ima nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik. »Konvencija o otrokovih pravicah v nobenem členu ne prepoveduje testiranja v šolah, nasprotno, od držav pogodbenic pričakuje družbene in vzgojne ukrepe za zaščito otrok pred nezakonito uporabo mamil in psihotropnih snovi. Sklicevanje na pravne akte lahko pomeni izogibanje neposredni odgovornosti za vzgojo,« je ostra Čebašek-Travnikova, ki v testiranju sline ne vidi prav nobene nevarnosti za človekovo dostojanstvo, če je »postopek izveden na primeren način in se rezultati uporabijo za strokovno in človeško pomoč testirancu s pozitivnim izidom«. Marihuana, poudarja psihiatrinja z dolgoletnimi izkušnjami na področju zlorabe drog, je zlasti za razvijajoče se najstniške možgane dokazano škodljiva. Gre pa tudi za vprašanje vrednot: »Upam, da se bodo poleg učiteljev, ki zavračajo testiranje, oglasili tudi tisti, ki ga ne – ker se zavedajo, da bi tako pomagali dijakom in njihovim staršem. Z zavračanjem testiranja in sklicevanjem na pravne akte dijakom dajemo lažno sporočilo, da je kajenje trave sprejemljivo, le dovolj spreten moraš biti, da te ne dobijo.«
Kot kaže, pa ravnatelji niso takega mnenja. Večina naših sogovornikov namreč meni, da testiranje ni v pristojnosti šol. »Šokirana in zgrožena sem bila, ko sem slišala, da ponekod delajo celo urinske teste (na postojnski šoli denimo, op. a). To je poseg v zasebnost otrok, testiranje je stvar staršev, ne šole,« meni Darinka Martinčič Zalokar, ravnateljica Srednje šole tehniških strok Šiška. Prepričana je, da bolj zaleže preventivno delovanje in izobraževanje o nevarnosti drog, čemur na njihovi šoli namenjajo veliko pozornosti. Mojca Maren, pomočnica ravnateljice na srednji šoli na Vegovi v Ljubljani, opozarja, da učitelji niso usposobljeni za tovrstna testiranja. Sicer pa kajenje trave po njenem mnenju »ni tako velik problem, da bi se morala s tem ukvarjati vsa zbornica«. Če koga že zalotijo, takoj pokličejo starše, ki dijaka odpeljejo na urgenco ali domov. Nato se s starši in dijakom pogovorijo.
Kadili med odmori, šola si je umila roke
Za mnoge starše se težave tedaj šele dobro začnejo... »Da naš osnovnošolec kadi marihuano, smo doma opazili šele čez čas – po razširjenih zenicah, zaspanosti, pozabljanju na vračilo denarja in vse slabših ocenah v šoli. Čeprav je bil uvrščen med nadarjene, je bil proti koncu devetletke le še povprečen. Kajenje je kljub kaznim doma nadaljeval tudi v srednji šoli, trmasto je vztrajal, da marihuana ne škodi.« Ker je doma nekoč priznal, da v šoli kadijo tudi med odmori – v neki lopi blizu šole – smo se obrnili tudi na šolo, in sicer s prošnjo, naj vendar ukrepajo. Zgodilo se ni nič. Če dijak kadi travo zunaj šole, je to stvar staršev, smo slišali,« pripoveduje mati zdaj že polnoletnega sina. Na srečo, dodaja, so se tedaj v lekarnah pojavili testerji za THC; redno testiranje je skupaj s številnimi pogovori zaleglo. Prav nič pa ne bi imela proti, pravi naša sogovornica, če bi dijake v primeru suma testirali tudi v šoli. »Šola bi tako poslala dijakom jasno sporočilo, da s prepovedjo opijanja in drogiranja misli resno.«
Posledice: okvare dihal, psihoze, nižji IQ
Marihuana med uporabniki velja za drogo, ki ne povzroča odvisnosti in ne škodi zdravju toliko kot alkohol in tobak. A raziskave pravijo drugače. Kajenje trave lahko kronično okvari dihala, sproži psihoze, povečuje verjetnost za srčni infarkt. Vpliva celo na inteligenčni kvocient. Ena od raziskav (Meier, 2012) je pokazala, da so ljudje, stari med 13 in 38 let, ki so travo redno kadili že kot najstniki, imeli za 8 točk nižji IQ od kontrolne skupine; pri tistih, ki so začeli kaditi kot odrasli, teh razlik niso opazili. Novejše raziskave so ovrgle tudi trditve, da marihuana ne povzroča odvisnosti. Eden od 11 uživalcev postane odvisen (Lopez-Quintero, 2011); pri tistih, ki začnejo kaditi kot najstniki, in tistih, ki kadijo redno, pa eden od šestih (Anthony, 2006).
»Če bo marihuana legalizirana – zakonski predlog z dvema različicama so socialni demokrati že poslali v javno razpravo – bodo najstniki še bolj ogroženi. Zakon jim bo le dodatno sporočal, da je trava v redu. Neskončna lahkotnost, s katero pristojni obravnavajo omamljanje mladih, pove več o družbi kot o mladih,« je razočarana že omenjena mama študenta.
Ranka Ivelja
