Socialni demokrati so včeraj predstavili predloga o legalizaciji konoplje. Oba predvidevata uživanje konoplje v sprostitvene in zdravstvene namene, širši pa celo omejeno gojenje za osebne potrebe, a pod precej strogimi pogoji. Oba predloga predvidevata, da bi se prodaja konoplje omejila na lekarne.
V zadnjem obdobju smo priča vse glasnejšim pozivom k legalizaciji konoplje v Sloveniji, s čimer sledimo mednarodnim trendom. V ZDA je konoplja legalna že v štirih zveznih državah (Aljaska, Kolorado, Oregon in Washington), v Evropi pa na Nizozemskem in v Španiji. V slednji je dovoljeno tudi gojenje za osebne potrebe. V medicinske namene je bila pred kratkim legalizirana tudi na Hrvaškem, v Sloveniji pa je trenutno v medicinske namene dovoljena zgolj uporaba konopljinih derivatov, medtem ko je uživanje konoplje dekriminalizirano.
SD: Z legalizacijo konoplje mislimo »zelo resno«
Med številnimi glasovi, ki pozivajo ali vsaj omenjajo možnost legalizacije konoplje, se v zadnjem obdobju vse bolj pojavljajo tudi politične stranke. Predvsem Socialni demokrati in Združena levica so v preteklem letu nakazali interes za legalizacijo, a strankama kljub skupnemu cilju doslej ni uspelo sodelovati pri reševanju vprašanja. Namesto tega smo v javnosti lahko zasledili številne kritike z obeh strani o domnevno necelovitem pristopu.
Ob pomanjkanju sodelovanja in prepirljivosti se je tako ustvaril predvsem vtis, da se legalizacija konoplje omenja zgolj za pridobivanje političnih točk, brez pravega interesa za kratkoročne konkretne premike. Vendar kot so nam zagotovili pri SD, v stranki s trenutnima predlogoma mislijo »zelo resno«. Pravijo, da legalizacija konoplje za njih ni stvar prestiža, temveč premika. Pravijo celo, da je lahko pod končni predlog o regulaciji konoplje podpisana katera koli stranka. Odločnost pa so pokazali tudi pri postavitvi datuma, ko bi zakon lahko vložili v parlamentarno proceduro. »Če nam bo uspelo zbrati zadostno podporo, računamo, da je mogoče zakon vložiti že letos decembra, predlog zakona pa bomo Socialni demokrati podpirali tudi, če bo pod njim prvopodpisana stranka ZL, SMC ali katera koli druga,« so nam povedali.
Pri Združeni levici nam na vprašanje, ali bi bili pripravljeni podpreti predloga SD, niso odgovorili. Pravijo, da so ju dobili šele danes in ju morajo še preučiti, so pa »neprijetno presenečeni nad samostojno akcijo SD«. Dodajajo, da jo razumejo kot potezo za pridobivanju političnih točk.
Koren: Najboljša predloga doslej
O predlogih SD smo vprašali tudi izvedenca za konopljo in soustanovitelja portala Konoplja.org Tomaža Korena, ki meni, da sta ta predloga najboljša doslej. »Gre za pravilen korak v pravo smer, a je na koncu vse odvisno od poslancev, kako se bodo odločili in ali bodo uvideli, zakaj je treba zakon sprejeti,« pravi Koren. »Škoda, povzročena s konopljo, je namreč manjša kot škoda, ki jo povzroča kaznovalna politika.«
Pri tem je treba povedati, da v Sloveniji v enem letu zaradi koncentriranih količin opojne substance THC hospitalizirajo okoli 150 ljudi. Seveda je treba spomniti, da zastrupitev s konopljo pomeni zgolj omamljenost, ki ni neposredno nevarna, razen v primerih, ko ima uporabnik predhodne zdravstvene težave. Koren ob tem dodaja, da je v Sloveniji konopljo poskusilo že okoli 220.000 ljudi, tako da je odstotek hospitaliziranih izredno majhen.
Zaradi legalizacije ne bo več uporabnikov, bodo pa bolj varni
Koren meni, da ne gre pričakovati, da bi že samo z legalizacijo konoplje prišlo tudi do povečane uporabe med mladoletnimi. »Realnost je, da mnogi že zdaj kadijo, le da tega ne priznajo,« pojasnjuje. Če bi se prodaja konoplje preusmerila na legalni trg, pa bi se s tem lahko celo povečal nadzor nad prodajo substance mladoletnim in bi imel zakon ravno nasproten (pozitiven) učinek od tistega, ki ga pričakujejo kritiki.
Koren je predlog pohvalil tudi zato, ker konopljo obravnava celostno in ker ima zakon vse prvine zakonodaje, ki upošteva stanje na trgu. Nenadzorovani ilegalni trg je v Sloveniji namreč že precej razvit. Policija že nekaj časa zaseže okoli 500 kilogramov konoplje na leto. Ilegalni trg ob tem ni škodljiv zgolj zaradi financiranja kriminalnih organizacij in drugih neljubih družbenih dejavnikov, temveč tudi zaradi pomanjkanja nadzora nad substancami ter prodajo rekreacijskim uporabnikom in predvsem bolnikom. Slednjim zdravniki v Sloveniji konoplje ne smejo predpisati. Ker je količina izdanih receptov za derivate majhna, si pomoč pogosto poiščejo na ilegalnem trgu. Kot pravi Koren, je dodatna korist zakona torej tudi preusmeritev bolnikov z ilegalnega na legalen in varen trg.
