To je bilo tiste dni, ko so begunci, krivoverna ta nesnaga, strašili po deželi in robili živino in mladino.
Pa so se zbali tudi v Sloveniji, da ne pride krivoverna ta nesnaga še nad nje, in so imeli vzroka, da se boje, kajti so bili ponosni na svoje krave in junce.
Pa so moževali in sklenili, da se brez boja ne vdajo. Nego da na ceste, ki jim peljejo v staroslavno Slovenijo, postavijo policiste, in to ne samo domače, tudi madžarske, avstrijske, češke, latvijske, estonske...
Še se je oglasil glas: »Ne bodimo zajci! Postavimo tudi vojsko!«
Pa je navdušeno obveljala premierjeva, da z begunci nič usmiljenja in se naj postavi kar tehnične ovire. Uvidel je Miro Cerar, da bo treba nekaj ukreniti.
Toda je v Sloveniji dan le podnevi, ponoči pa je tema, in se je bilo po pravici bati, da bodo begunci prišli ponoči in ne bodo videli tehničnih ovir. Pa so izbrali vojake in jim dali policijska pooblastila, da bodo ponoči stražili, in če bi se zgodilo in bi nenadoma pritisnili begunci, krivoverna ta nesnaga, naj jih brez usmiljenja ustavijo. Če begunci ne bi ubogali, naj pa pri tej priči zbudijo premierja Mira Cerarja, predsednika države Boruta Pahorja, vodjo opozicije Janeza Janšo, Mateja Tonina, Vinka Gorenaka, Zmaga Jelinčiča, Pavla Ruparja in druge domoljubne može, da bodo storili svojo dolžnost.
Pa se je zgodilo, da je vojaka sredi noči zvilo v trebuhu. Stopil je vkraj, da se olajša. Puško je zasadil v tla in lepo počenil.
Ondi pa je »rasla« britvičasta ograja, in ko je hotel vstati, so se mu britvice zapele v hlače.
Pa je v smrtnem strahu zarjul: »Jojata, ojojata! Terorist me drži! Pomagajte, pomagajte!«
Premier Miro Cerar in njegovi možje so slišali divje kričanje, pa so planili kvišku in se hiteli posvetovat. Pameti so imeli toliko, kolikor je zanjo bilo prostora v glavi. In so sklenili, da sedajle ni časa za posvet in za sklepe. Nego so kar zbežali v Bruselj. V Bruslju so čakali dne. In ko je napočil dan in ni bilo od terorista ne duha ne sluha, so sklenili, tehnične ovire da so dobre, tehnične ovire da ostanejo, kajti tehnične ovire nikakor niso in ne smejo biti razumljene kot britvičasta ograja.
*Povzeto po Butalcih Frana Milčinskega, Mladinska knjiga, 1983
