Ne glede na to, ali si star 18 ali 65 let, ali si doktorica znanosti ali natakar, ali si doma iz Hrastnika ali Ljubljane, imaš možnost iznajti nekaj novega in ustvariti presežek. Nova je lahko tehnologija, nov je lahko proizvod, nov je lahko poslovni model ali odnos do sveta. Vprašanje je, kako iz tega nastane delujoč poslovni mehanizem, ki lahko podpira ne samo enega, ampak več članov ekipe. Tako pravi prva teorija.
Druga trdi, da smo s svojim okoljem predhodno določeni – onemogočeni ali opolnomočeni. Da je Američanom vse dano in da v Sloveniji ne moreš narediti ničesar relevantnega. Od posameznika je odvisno, za katero od teorij se odloči, a na to odločitev po mojih izkušnjah lahko vpliva z (ne)informiranostjo, (ne)znanjem, (ne)poznavanjem okolja in njegove zgodovine. Odločitev je tako karakterna kot privzgojena. Velikokrat pa sloni na iskrene radovednosti.
V kapitalističnem sistemu, ki enakovredno nagrajuje znanje, ustvarjalnost in delavnost, naj bi bilo mogoče vse. Uspe ti lahko s samo eno od komponent, vendar to ne pomeni, da je mešanica vseh treh nepotrebna. Če nam znanje odkriva informirano vodo, potem nam ustvarjalnost, ki ni podkovana z znanjem, odkriva toplo informirano vodo. In če jo ljudje kupujejo, potem s tovrstnim podvigom tržno gledano ni nič narobe. Postavlja pa se vprašanje, kakšno razmerje med inovacijo in ustvarjalnimi preoblikovanji potrebuje družba.
Že nekaj časa v svetu zagonskih podjetij poteka vroča javna razprava o pravi identiteti start upa. Eno izmed vprašanj, ki se vedno znova odpirajo, je vprašanje izvirnosti. Je start up samo podjetje, ki z novim proizvodom, storitvijo ali novim poslovnim modelom stopa v neznano, ali pa je start up novo podjetje, ki obstoječi proizvod, storitev ali poslovni model samo prinaša na nov trg? Sklepne misli ni, je pa iz analiz razvoja gospodarstva očitno, da je inovacij vedno le peščica v primerjavi z različnimi uporabami iznajdb. Razlogi so tako tehnološki kot tržni in na koncu tudi družbeni.
Pred kratkim je izšla raziskava, ki je tri pogoste označevalce sodobnega okolja postavila v kontekst meritev družbenega stanja in vpliva ustvarjalnosti. Odločevalne besede na t v primerjavi najustvarjalnejših okolij so bile tehnologija, talent oziroma človeški potencial in toleranca (strpnost). Vsi trije faktorji so bili identificirani znotraj raziskovanja urbanih okolij kot gonilnih oblik povečevanja novega proaktivnega ustvarjalnega gospodarstva. V analizi tega modela ekonomskega razvoja so na inštitutu Marin Prosperity rangirali 139 držav in Slovenija je pristala na 16. mestu skupaj s Francijo in Švico.
Dobro smo se uvrstili predvsem zaradi drugega t, talenta oziroma človeškega potenciala. Osmo mesto zasedamo po deležu odraslih z visoko izobrazbo in deležu delovne sile v tako imenovanem kreativnem razredu. Najbolj zaostajamo v strpnosti, kjer smo na 35. mestu, po investicijah v raziskave in razvoj ter patentih pa smo na 17. mestu. In kaj lahko razberemo iz teh številk? Vidim predvsem veliko nerealiziranega potenciala v vsakem od nas.
Kaj je lahko naslednji korak?
Ta mesec se vse oči obračajo v Šempeter pri Gorici. Da, Šempeter pri Gorici. Glavna tema je inovativnost. Pripravlja se že 10. Slovenski forum inovacij in ob njem poteka največja investicijska konferenca v regiji Coinvest Venture days 2015. Raziskovalcem, inovatorjem in inovativnim podjetjem (pa naj bodo start upi ali ne) bodo na voljo domači mednarodno priznani strokovnjaki in finančni investitorji, s katerimi se bodo lahko pogovarjali o svojih podvigih. Javnost bo lahko spoznala nekatere najustvarjalnejše posameznike v državi – sanje o novih podvigih bodo med 17. in 19. novembrom dovoljene vsem. Tako tistim, ki bi radi ustvarili nekaj novega, kot tistim, ki menijo, da lahko prav v inovativnem okolju najdejo svojo novo karierno priložnost. Vprašanje je samo, ali bomo sprejeli izziv.
Gaja Zornada je mednarodno dejavna podjetnica, newyorška povratnica ter soustanoviteljica zaposlitvenega portala StartupJob.si in servisa za inovativno tehnološko skupnost InternetWeek.si.
