Brez osebnih obračunov, značilnih za prejšnja soočenja, tudi tokrat ni šlo. Zamero občinstva si je nakopal Donald Trump, ko je edini republikanski kandidatki Carly Fiorina očital, da vsem skače v besedo. Iskrilo se je tudi med Trumpom in guvernerjem Ohia Johnom Kasichem, ki je ekscentričnemu bogatašu in slovenskemu zetu navrgel, da je njegovo dojemanje imigrantske politike otročje. Trump je vztrajal pri izgonu vseh ilegalnih priseljencev in postavljanju zidu na meji z Mehiko, s čimer si ni nabral novih točk med občinstvom v Milwaukeeju na povsem drugem koncu ZDA, je pa dal priložnost še Marcu Rubiu s kubanskimi koreninami in Jebu Bushu z mehiško ženo, da nagovorita sodržavljane latinskoameriškega porekla. Bush je pri tem predstavil svoj načrt, po katerem bi t. i. nedokumentiranim imigrantom omogočili zakonito bivanje v ZDA, potem ko bi izpolnili nekatere pogoje, med njimi učenje angleščine in redno plačevanje davkov. Z Bushem se sicer ni strinjal še en kandidat z latinskoameriškimi koreninami, teksaški senator Ted Cruz, ki je njegov načrt razumel kot amnestijo za ilegalne priseljence. Za še tretjega Busha pri naskakovanju Bele hiše je bilo torkovo soočenje verjetno zadnja priložnost, da ostane med kolikor toliko resnimi kandidati za republikansko nominacijo. Po mnenju političnih analitikov ga ni najbolje izkoristil, iz ozadja je pravzaprav stopil le z boljšim poznavanjem gospodarske, politične in finančne politike od vodilnih tekmecev Trumpa in Bena Carsona, a je ostal retorično slab in se bo v prihodnje donatorska tehtnica po vsej verjetnosti nagnila v prid Rubiu, s katerim republikanci prav tako nagovarjajo volilce latinskoameriškega porekla. Prav Rubiu so socialna omrežja med soočanjem dodelila drugo najvišjo pozitivno ceno, medtem ko naj bi se tokrat najbolje odrezal Cruz.
Od Trumpa in upokojenega temnopoltega nevrokirurga Carsona so se v politično naravnani razpravi z zelo umirjenimi voditelji televizije Fox bolje znašli tudi Marco Rubio, Rand Paul in Ted Cruz, seveda senatorji s politično kilometrino. Gospodarski komentatorji pa niso spregledali, da so se vsi znašli na precej tankem ledu in operirali z nepreverjenimi in celo smešnimi številkami, ko so razlagali svoja stališča do davčne politike, morebitnega novega (ne)reševanja bank ali vojaškega proračuna, ki bi ga vsi razen Paula znatno povečali. Iz te razprave je posebej štrlel Trump, ki je edini zagovarjal višje davke za bogate, hkrati pa nasprotoval trgovinskemu sporazumu s tihomorskimi državami in s stališčem, da naj kar Putin rešuje sirsko zmešnjavo, in s tem vsem pomahal pred očmi z rdečo cunjo.
Se bo za Hillary Clinton ponovilo leto 2007?
Kot uvod v soočenje le osmerice od štirinajstih republikanskih predsedniških kandidatov je televizija Fox pripravila ogrevalno razpravo četverice, ki ima v javnomnenjskih anketah več kot odstotno podporo. Guvernerja New Jerseyja in Louisiane Chris Christie in Bobby Jindal ter nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee in nekdanji senator Rick Santorum še niso vrgli puške v koruzo, so se pa z izjemo Christia zapletli v medsebojne napade. Slednji se je z mislimi na predvolilni shod v New Hampshiru, kjer je preživel večino življenja, osredotočil na Hillary Clinton in volilcem sporočil, da morajo republikanskega kandidata izbrati z mislijo, da jim bo v primeru zmage izpraznila žepe.
S preigravanjem možnosti, kako tudi v naslednjem mandatu obvladati Belo hišo, se vse bolj ukvarjajo tudi demokrati. Njihova podpora Clintonovi še vedno ni vprašljiva, očitno pa jih s približevanjem predvolilnih shodov obhaja dvom, ali je dejansko sposobna prepričati tudi večino Američanov. V podobni dilemi so bili že leta 2007 in tedaj se je izkazalo, da je bil Barack Obama prava izbira. Tokrat je povod zanjo sveža anketa univerze Quinnipiac iz Connecticuta, ki je pokazala, da bi demokratska favoritka sicer na volitvah premagala Trumpa, bi jo pa kar za 10 odstotkov premagal Ben Carson.
