Se je Trump morda tako prikupil Američanom z eno svojih zadnjih izjav, da zakonodaja o nošenju orožja nima nič opraviti s pobojem v študentskem naselju v Oregonu? »Zmeraj se bo našlo nekaj bolnikov, veste,« je povedal v intervjuju za NBC. »In naj so še tako bolni, so po svoje genialni. Ti so zmožni zlomiti sistem. Prav zato tudi moramo imeti orožje,« je potem pojasnil v Nashvillu. »Če bi me kdo poskušal napasti, bi doživel grdo presenečenje.« Kajti Trumpov junak je Charles Bronson v filmu Smrtonosna želja (Death Wish), v katerem v vlogi arhitekta vzame zakon v svoje roke, ko mu ubijejo ženo in posilijo hčerko. »Takšnih filmov danes ne delajo več, ker niso politično korektni,« je razlagal in množico tako ogrel, da je skupaj z njim vpila naslov filma.

A če smo že pri Trumpovih izjavah, je treba spomniti, da je bila še neprimerno odmevnejša tista o mehiških imigrantih kot kriminalcih in posiljevalcih. Ameriškega profesorja in političnega komentatorja Henryja Girouxa tedaj niso toliko osupnile te izjave kakor pa njihov odziv v vodilnih medijih, v katerih so jih bodisi pozdravljali kot pogumne in politično nekorektne ali pa odpravili kot »slikovit diskurz« bogataškega nergača in ekscentrika. Vrh tega so jih kar naprej predvajali in premlevali, toda brez vsake resne kritike, kaj šele da bi v njih videli »simptom rasnega sovraštva, ki že dolgo ždi globoko v ameriški družbi in vladajoči politiki«.

Toda prav po teh Trumpovih rasističnih in ksenofobnih izjavah je začela njegova popularnost naraščati. Gallup je ta vzpon zaznal najprej pri ameriških ženskah, in to ne le tistih, ki volijo republikance. Razmnožile so se tudi spletne strani, najbolj obiskana pa je WomenforDonaldTrump.com, na kateri je mogoče prebrati: »Trump zagovarja vrednote, ki so za nas, konservativne ženske, dragocene: omejena vlada, pravica za vse, ustava, varne meje, predvsem pa ponos, da smo vodilna država na svetu.« Ta fenomen široke ženske podpore Donaldu Trumpu, ki sega tudi med demokrate, neodvisne in neopredeljene, je postal že predmet socioloških raziskav, še toliko bolj, ker v Trumpovih nastopih sicer ne manjka seksizma in mizoginije.

Gloria Feldt, avtorica knjige Devet načinov, kako ženske lahko spremenimo razmišljanje o oblasti, vidi Trumpovo popularnost kot dokaz, kako ameriška kultura perpetuira seksizem in žensko hlapčevstvo: »Bombastični, zlobni, tiranski moški, ki brezobzirno izvajajo oblast nad drugimi, so arhetip vodje. Donaldi trumpi so primerki seksizma. Ženske to vedo in večina se jih je s tem kar sprijaznila.« Sociologinja Abby Scher pa je ugotovila, da Trumpa podpirata dve vrsti žensk. Ene so tiste, ki imajo rade idejo močnega moškega, alfa samca, ki bo opravil z wallstreetovskimi bančniki in državnimi birokrati ter pometel z vsemi sovražniki. Druge pa so tiste, ki so sicer odločnejše glede ženskih pravic, toda glede ilegalnih priseljencev, ki da povzročajo ekonomske in družbene probleme, so neizprosne. Abby Scher je zaskrbljena predvsem zaradi te skupine, ki je tudi največja, še posebno zato, da se ne bi ponovila zgodovina: »Tudi senatorja McCarthyja so v 'lovu na čarovnice', komuniste, in v boju proti New Dealu pred 60 leti najbolj podpirale ženske.«

Toda v ameriških mainstreamovskih medijih Trumpova vse večja popularnost še vedno nikogar ne skrbi. Še vedno se le zabavajo ob njegovih cinizmih, kot je denimo tale. Ko so ga vprašali, kako mu je uspelo dobiti 40-letno davčno olajšavo, ker je prenovil hotel pri Grand Central Station v New Yorku – ta pogodba je ameriške davkoplačevalce stala 60 milijonov dolarjev –, je odgovoril: »Tako, da nisem zahteval 50-letne olajšave.« Tako je profesor Giroux še vedno bolj ali manj osamljen, ko se vprašuje, kakšno vrste družbo Donald Trump pravzaprav predstavlja. In trdi, da je glasnik neprikrite ksenofobije, ki je privedla do desničarskih milic, ki napadajo imigrante na ameriško-mehiški meji, in do vse bolj razširjenega prepričanja, da imigranti spodnašajo temelje bele krščanske civilizacije.

Po Girouxu je Trump predstavnik kar treh fundamentalizmov. Najprej verskih fundamentalistov, ki v vladi vidijo Antikristra, v družbeni pravičnosti marksistično ideologijo in v vojnah ameriško misijo. Za krščansko desnico je namreč Jezus mož dejanja, ki izganja demone, se bori z Antikristom in pobija nevernike. Potem političnih fundamentalistov, ki sovražijo demokracijo, napadajo ženske pravice, rušijo zdravstveni sistem, ki pomaga revnejšim, zahtevajo odpravo volilne pravice za nebelce in razglašajo, da mora vlada postati orodje finančne elite. In končno ekonomskih fundamentalistov, ki so prepričani, da sta moč korporacij in politična oblast sinonima in da bi tržni »zakoni« in sile morali vladati tudi v družbenem življenju. Donald Trump in njemu podobni so »rjavosrajčniki našega časa«, le da so oblečeni v drage obleke namesto v vojaške uniforme.