»Bolnik me je spraševal, kaj naj stori ob dolgih čakalnih dobah za magnetno resonanco v Ljubljani. Zanimalo ga je, ali bo moral stroške pregleda na Hrvaškem, kjer bi bil na vrsti takoj, v celoti nositi sam ali pa mu jih bo povrnila zdravstvena blagajna,« se nedavne dileme, kako svetovati, spominja ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Bolnika je morala razočarati. Ti pregledi so namreč med izjemami – na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije bolniku ne povrnejo več stroškov čezmejne diagnostike. A tudi pot v katero od regijskih bolnišnic, kjer bi bil na vrsti prej, bi ga nekaj stala, saj bi moral v tem primeru sam kriti potne stroške. Hlade-Zoretova pa se sprašuje, zakaj oblasti sploh dopuščajo predolgo čakanje na diagnostiko, s tem pa na zdravljenje. Ne nazadnje so zato daljše tudi bolniške, zakasnjeno zdravljenje pa je dražje.
Več pregledov: domača naloga za oblasti v zdravstvu
Bolnike, ki potrebujejo preglede s pomočjo magnetne resonance ali CT, večinoma doleti dolgo čakanje. Na magnetno resonanco glave in vratu so minuli mesec v povprečju denimo čakali slabih pet mesecev, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, na CT-angiografijo, ki pokaže stanje v žilah, pa slabe štiri mesece. Ozadje teh statistik je seciralo računsko sodišče in zaznalo pomanjkanje naprav, na katero opozarjajo tudi nedavno objavljene primerjave OECD. Preslaba je tudi njihova izkoriščenost, razlike znotraj Slovenije pa so ogromne. Na CT-napravi v ljubljanskem UKC opravijo skoraj 9000 preiskav na leto, v brežiški splošni bolnišnici pa malo manj kot 1600. Ogromne razlike so tudi pri magnetni resonanci, kjer je ljubljanski UKC v sredini, daleč najbolj pa je izkoriščena naprava v izolski bolnišnici.
Pri preiskavah z magnetno resonanco in s CT so se čakalne dobe po letu 2011 podaljševale, računsko sodišče ugotavlja v reviziji ravnanja z medicinsko opremo v slovenskem zdravstvu. Teh preiskav je sicer v primerjavi z drugimi državami v Sloveniji malo. Zdravstveno blagajno in ministrstvo za zdravje tako čaka domača naloga. Povečati bi bilo treba število plačanih pregledov s temi aparaturami (na računskem sodišču sicer opozarjajo na tveganje, da je v bolnišnicah premalo zaposlenih za opravljanje dodatnih pregledov). Pripraviti pa bi bilo treba tudi standarde in tehnične smernice, ki bi olajšali razporejanje opreme po bolnišnicah in pregled nad njo.
Finančna spodbuda že padla v vodo
Na ministrstvu za zdravje so včeraj pojasnili, da revizijsko poročilo še preučujejo in ga bodo komentirali v prihodnjih dneh. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa se strinjajo z ugotovitvami, da bo treba povečati število pregledov s CT in magnetno resonanco. To so letos že nameravali storiti, je poudaril vršilec dolžnosti generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin, a se je vlada odločila, da denar raje usmeri v višanje cen zdravstvenih storitev. Bolnišnicam za dodaten denar, ki jim je pomagal poravnati dolgove do dobaviteljev in izboljšati poslovanje, tako ni bilo treba opraviti dodatnih pregledov.
Fakin ocenjuje, da bi morali program plačanih pregledov povečati vsaj za desetino, pa bi se tudi čakalne dobe uredile. Urediti pa bo treba tudi kaos, ki danes vlada pri nakupih naprav. »Direktorji bolnišnic jih kupujejo, kot se jim zazdi. Načrta, kaj potrebujemo in kje, ni. Aparature je smiselno imeti le, če bo na njih vsaj 5000 preiskav na leto, a danes tega nihče sproti ne spremlja.«
