Nekatere čakalne dobe se še vedno daljšajo, realizacija posegov in preiskav pa je v zadnjem trimesečju padla tudi zaradi izrabe poletnih dopustov, je priznal Tomaž Glažar, predsednik sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, po tem, ko so člani sveta sinoči sprejeli poročilo o čakalnih dobah. A povečanje aktivnosti v drugi polovici leta naj bi čakalne dobe znova skrajšalo, napoveduje Glažar.
Preveč je neupravičenih napotitev
Nadzorniki največje slovenske bolnišnice so vodstvu sinoči naložili vpeljavo mehanizmov, s katerimi bodo lahko »aktivno upravljali« čakalne dobe tudi v skladu s pravilnikom, ki je sicer v marsikaterem pogledu neživljenjski. »Nekatere čakalne dobe so dolge več kot 300 dni in si zato nekateri v tem času poiščejo pomoč drugje, nekateri bolniki pa postanejo nujni,« je pojasnil Glažar in dodal, da je zato treba sezname sproti aktivno preverjati. Izpostavili so tudi neupravičene napotitve k specialistom in predlagali, da v reševanje čakalnih dob zajamejo tudi tiste, ki paciente k njim napotijo. »Vsak, ki je po nepotrebnem v čakalni vrsti, ovira tiste, ki so pomoči zares potrebni,« je jasen Glažar.
Vodstvo UKC mora pripraviti tudi predloge za spremembo zakonodaje, saj ni težava le pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve, ampak je sporen tudi sam zakon o pacientovih pravicah, ki v nekaterih pogledih bolnikom reže pravice zelo na široko, obveznosti pa zelo na ozko. »Zakon in pravilnik zahtevata, da je treba zaradi pacientov, ki ne pridejo na obravnavo ali poseg, premakniti ves seznam čakajočih in vse tudi obvestiti o spremembi, kar je tehnično zelo zahtevno,« je jasen Glažar. Svetniki ljubljanskega UKC opozarjajo tudi na to, da nekateri pacienti ne želijo v druge bolnišnice, čeprav so tam čakalne dobe krajše.
Čakanje, ki ga povzročajo (tudi) neživljenjska pravila
Upravljanje čakalnih dob naj bi torej skušali urediti sistemsko, saj razlogi zanje, menijo v UKC, niso le v hiši, ampak so vgrajeni tudi v sistem. Tudi zato se s problematiko že ukvarja ministrstvo za zdravje.
Iz poročila sicer izhaja, da so imeli na zadnji dan avgusta letos v UKC Ljubljana 317 čakalnih seznamov, za vse vrste zdravstvenih storitev pa je skupno čakalo 72.855 pacientov, kar je skoraj 12 odstotkov več kot v začetku leta. Skoraj 60 odstotkov jih je čakalo na prvi ambulantni pregled, na bolnišnično zdravljenje več kot 15.000, na izvedbo diagnostičnega zdravljenja oziroma terapevtskega postopka pa več kot 14.000 bolnikov. Dobra četrtina vseh je čakala na izvedbo zdravstvene storitve dlje, kot je dopustna čakalna doba, določena s pravilnikom. Je pa med njimi tudi 8654 bolnikov, ki kljub predolgi čakalni dobi zdravstveno storitev želijo opraviti prav v UKC Ljubljana oziroma želijo, da jo opravi točno določen zdravnik.
Pacienti najdlje čakajo na dermatologe, revmatologe in ortopede. Na dermatovenerološki kliniki med razloge za to uvrščajo tudi naraščanje kožnega raka, ki mu ni sledilo povečevanje števila zaposlenih. Podobno je na drugih oddelkih, tudi na stomatološki kliniki, v revmatološki ambulanti, kjer poudarjajo, da Slovenija še nima mreže revmatoloških ambulant, ki bi prevzele del bolnikov. Na ortopedski kliniki med razloge za alarmantne številke med drugim uvrščajo neprečiščene čakalne sezname.
