Stipe Gabrić Jambo je bil šestnajst let prvi človek Metkovića. Pravzaprav je bil še precej več kot samo župan mesta na jugu Hrvaške s 17.000 prebivalci. V dolgoletni vladavini je tako trdno zagospodaril širši okolici Metkovića, da se ga je prijel opis »gospodar življenja in smrti v dolini Neretve« in vzdevek »lokalni šerif«. Potem so prišle lokalne volitve leta 2013, ko je Metković postal državna senzacija.
Gabrić je v drugem krogu županskih volitev dobil vsega 31 odstotkov glasov. 68 odstotkov meščanov pa je svoj glas namenilo dotlej neznanemu 32-letnemu psihiatru, zaposlenemu v Kliničnem centru v Mostarju. Za povrh je njegova stranka Most neodvisnih list v mestnem svetu Metkovića dobila absolutno večino in popolno upravljanje 28. največjega hrvaškega mesta. To je bilo prvič, da je širša hrvaška javnost slišala za Boža Petrova.
Njegov politični projekt se je rodil vsega dve leti prej. »Ne jaz ne moji kolegi nismo mogli več stati ob strani in gledati, kako se mesto nagiba kot ladja z veliko luknjo, ki ji vsak čas grozi potop,« je Petrov pozneje za Deutsche Welle razlagal začetke Mosta. Petrov je stranko idejno zasnoval s še dvema somišljenikoma, Nikolo Grmojo in Milanom Kapovićem. In skoraj skrivaj. Dobro leto so se sestajali po hišah, počasi snovali temelje, politični program in mogoč seznam kandidatov ter vse to poskušali obdržati zase in za ozek krog sodelavcev, ki pa se je počasi širil. »To je bil popolnoma neobičajen način političnega delovanja. Prvi pogoj, ki smo ga postavili svežim kadrom, je bil, da nimajo osebnih interesov. Da bodo torej nosilci liste ali pa jih na njej sploh ne bo, če tako oceni večina,« je po volilni zmagi v Metkoviću za portal bitno.net razlagal Grmoja, tedaj 32-letni profesor zgodovine. »Ko je napočil čas, da se predstavimo, pa smo to storili z gverilskim marketingom. Vse mesto smo polepili s plakati z napisom 'Oni so pod površjem vsi povezani'. Potem smo po tednu dni zamenjali plakate z novimi napisom 'Nas pa so zvezali'. Takrat so se že vsi spraševali, kdo se skriva za tem. Po sedmih dneh je sledil zadnji plakat z napisom 'Biti povezan, ne zvezan' z napovedjo naše prve tiskovne konference,« je dejal Grmoja. Most je bil zasnovan kot neke vrste politični startup, kot je Petrov razlagal v Globusu. Kampanjo so vodili predvsem na družabnih omrežjih, kar je pritegnilo mlade. Podpisali so predvolilno izjavo, da v mestnem svetu ne bodo šli v koalicijo z velikimi strankami. Organizirali so družabne dogodke in zbudili ulico, naveličano dolgoletnega župana. »Naš slogan je bil preprost,« je takrat razlagal Petrov, »glasil se je: 'Če vam je šlo zadnjih šestnajst let dobro, veste, za koga boste glasovali. Za vse ostale obstaja Most.'«
Nižanje plač začel pri sebi
Dve leti po tisti kampanji je Most spet senzacija. Zdaj je stopil še stopnico više in s tretjim mestom na saborskih volitvah posegel v razmerja v nacionalni politiki. Zaradi tega je njegov prvi človek mahoma postal največja politična zvezda na Hrvaškem; pri vsega 36 letih. Petrov izhaja iz precej ugledne družine v Metkoviću. Gimnazijo je obiskoval v Sinju, diplomo in magisterij je opravil na medicinski fakulteti v Mostarju, specializacijo iz psihiatrije pa v Zagrebu. Potem se je zaposlil v kliničnem centru v Mostarju. Je poročen oče treh otrok in človek bolj tradicionalnih, zmerno konservativnih prepričanj.
Ko se je z Mostom prebil na položaj župana Metkovića, je najprej naročil revizijo mestnih financ, nato pa napovedal varčevanje. In začel pri sebi. Plačo si je za nekaj časa znižal na minimalno, potem pa enako še vsem ostalim članom uprave. Prišli so še drugi rezi, nekateri so izgubili službe, sejnina je znašala eno kuno, razveljavili so sporne pogodbe mesta. Številni obljubljeni projekti niso zaživeli in na delo Petrova letijo kritike, ki jih v Mostu povezujejo s političnimi nasprotniki. Toda uspelo mu je nekaj, kar je v regiji odmevalo: v sedmih mesecih je dolg mesta zmanjšal s 17,6 na 6,4 milijona kun, praktično za dve tretjini. V času, ko so vsi govorili o varčevanju, pa so ga redki zmogli, je bilo to na meji manjše lokalne revolucije.
»Naša beseda je za nas sveta«
Postopno je Most povezovanje na lokalni in regionalni ravni začel širiti na državno. Pod skupno streho je povezal strokovnjake in politike, za katere so ocenili, da so iz pravega testa in imajo enake poglede na izzive, ki so pred državo. Med njimi so bili številni, ki so se že izkazali na lokalni ravni. Svojo listo so odprli vsem, ki so v Mostu prepoznali ustrezno politično silo, a vanj sprejeli le tiste, ki so jih tudi v Mostu prepoznali kot prave osebnosti. »Obstajajo ljudje, ki so šli v bitko za svoje mesto z idejo, da ga naredijo boljšega za življenje. Takšne ljudi zbiramo na skupni platformi. In to so ljudje, s katerimi se prej nismo poznali,« je pred volitvami razlagal Petrov. Vedno ni šlo gladko in pojavila so se huda razhajanja, najbolj, ko je vrh Mosta sprejel nekdanjega podpredsednika HDZ Draga Prgometa.
Takšen postopek sestavljanja liste je prinesel veliko raznolikost Mosta, kar je zdaj eden njegovih velikih izzivov. Potem ko je v nedeljo osvojil devetnajst saborskih sedežev in ne HDZ ne SDP brez njega ne moreta sestaviti vlade, je eno velikih vprašanj, ali bo lahko ostal enoten oziroma ali bodo vsi njegovi poslanci zmogli reči »ne« mamljivim ponudbam, ki naj bi jih dobili od HDZ in SDP. Na preizkušnji pa ne bodo le poslanci, ampak tudi presoja Petrova in njegovih tesnih sodelavcev, ki so kadrovali. Petrov je prepričan, da izdajstev ne bo, in tudi vztraja, da stranka ne bo šla v koalicijo – nenazadnje je podobno kot pred lokalnimi volitvami v Metkoviću spet spisal javno zaobljubo, da jih v vladi s HDZ ali SDP ne bo. Ideja, ki jo je Petrov širil pred volitvami in je zdaj še posebej aktualna, je drugačna: Hrvaška potrebuje globoke reforme in Most bo v saboru podprl tisto veliko stranko, ki bo obljubila, da jih bo sprejela v dogovorjenem roku. Gre za reforme javne uprave, pravosodja, davčne politike in lokalne samouprave, prvi ukrep pa je znižanje plač poslancem.
Preizkus časa
Šef Mosta je v enem od pogovorov dejal, da ne more razumeti, kako sta veliki stranki njegovo tako podcenili. »Razumel bi, če bi to storil neki lokalni veljak, da pa se to zgodi na nacionalni ravni, je neverjetno,« je dejal za Globus. Prihodnji tedni bodo povedali, ali ima prav in je Most dolgoročno vzdržen – ali pa je morda Petrov tisti, ki je podcenil silnice nacionalne politike, ki bodo poskušale razbiti njegov politični projekt.
