Na Hrvaškem se že dolgo govori, da je politično razklana na pol, kar so nazorno pokazale že januarske predsedniške volitve. Politična razklanost pa je posledica ideološkega, ne programskega razhajanja, kar je predvolilni boj tudi razgalil. Kampanja obeh velikih strank, ki je tekla zadnje mesece (neuradna je bila precej daljša od uradne), je bila pogosto le populistični dvoboj, ki se je vrtel okoli ukrepov glede begunske problematike in odnosov s Srbijo, okoli odnosa do domovinske vojne ter simptomatično edinega vprašanja, kjer ni bilo nobene neenotnosti, odstopa od arbitražnega sporazuma o določitvi meje s Slovenijo, pri čemer se je tekmovalo v tem, kdo bo za to dobil več zaslug. To je kampanji obeh velikih taborov naredilo vsebinsko prazni in razpravo odmaknilo od izzivov, s katerimi se bo država neizogibno soočila, potem ko je v času odhajajoče vlade izpolnila še drugi veliki strateški interes in vstopila v Evropsko unijo.
Zato je pomembno sporočilo, ki ga prinašajo volitve, tretje mesto stranke Most, ki kaže, da volilci iščejo alternative. Tako vodja desnosredinske Domoljubne koalicije pod okriljem HDZ Tomislav Karamarko kot vodja levosredinske koalicije Hrvaška raste pod okriljem SDP Zoran Milanović sta v zadnjem obdobju kampanje spodbujala ljudi, naj ne volijo Mosta in drugih manjših strank, češ da to predstavlja glas za »drugo stran«. Potem pa je novinka na nacionalni sceni, ki izvira iz lokalne politike v Metkoviću in je sestavljena večinoma iz mladih političnih začetnikov, očitno tako presegla napovedi, da je to tudi jasna košarica veljakoma obeh velikih koalicij. Vodja stranke, 36-letni Božo Petrov, je prepričal s tistim, kar je pri velikih manjkalo: z vztrajanjem pri programu reform, ki obsegajo davke, pravosodje, podjetniško zakonodajo, lokalno samoupravo in tako naprej. Rekel je še nekaj: ne gremo v nobeno koalicijo, vlado bomo le podprli, če bo reforme izpeljala. Ta njegova obljuba bo lahko na veliki preizkušnji, če bi bili končni rezultati takšni, da brez Mosta ne bo mogoče sestaviti večinske vlade. V tem primeru je mogoče pričakovati celo nov zagon razmišljanja o veliki koaliciji.
Že proti večeru pa se je zmaga začela nasmihati HDZ-ju. Poleg Karamarkovega tabora so sinoči najbolj držali pesti, da tako ostane, v predsedniški palači na Pantovčaku. Za Kolindo Grabar - Kitarović bi takšen volilni izid predstavljal eleganten položaj, ko bi mandat za sestavo vlade lahko podelila »svoji« HDZ, medtem ko bi popolna izenačenost prinesla ogromen pritisk nanjo in še občutno več zakulisnega političnega trgovanja v povolilnem boju za Banske dvore.
