Relativna zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev v Hrvaški je Domoljubna koalicija, zato naši sogovorniki pričakujejo, da bo predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović mandat za sestavo vlade najprej dala prvaku HDZ Tomislavu Karamarku. »Kaj to pomeni za odnose s Slovenijo, v tem trenutku težko ocenjujem,« nam je včeraj dejal zunanji minister Karl Erjavec. Zlasti v luči migracijske krize si želi, da bi se ne glede na sestavo bodoče koalicije ti odnosi izboljšali. »Želel bi več konstruktivnega odnosa na različnih področjih. Glede na izkušnje so moja pričakovanja zadržana,« je poudaril. Vendar pa je Erjavec, kot pravi, še vedno optimist: »Vlada običajno nastopi mandat z nekim novim elanom, ne glede na to, ali je na njenem čelu novi ali stari predsednik.«
Erjavec ne verjame, da bo prišlo do spremembe hrvaške politike glede arbitraže o meji s Slovenijo in Ljubljanske banke. »Hrvaška je imela o teh vprašanjih vedno enotno mnenje,« sprememb ne glede na končni razplet sestavljanja vlade ne pričakuje Boštjan Udovič, predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede in zunanji strokovni sodelavec predsednika državnega zbora.
Podobno razmišlja Borut Šuklje. Nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu verjame, da bo HDZ uspelo sestaviti koalicijo, kljub temu pa naj bi hrvaška politika do naše države ostala tako rekoč enaka. Trditev utemeljuje tudi s tem, da se ta politika v zadnjih desetih letih ni spreminjala. Poudarja, da je komunikacija med Hrvaško in Slovenijo težko slabša, kot je v zadnjem obdobju. Po razsodbi arbitražnega sodišča, ki naj bi se po nekaterih informacijah zgodila konec februarja prihodnje leto, bo po Šukljetovih pričakovanjih prišlo do novih diskusij. »To bo nedvomno eden od mejnikov, po katerem bomo lahko natančneje ocenjevali, ali prinaša morebitna nova oblast v sosednji državi kakršne koli spremembe. Na osnovi izkušenj in poznavanja bi rekel, da teh sprememb ne bo.«
»Slovenija nadomestila Srbijo kot slaba soseda«
Hrvaška politična analitika, ki smo ju povprašali za mnenje, prav tako ne pričakujeta sprememb v odnosih s Slovenijo ne glede na to, kdo bo sestavil vlado. Imata pa zelo različen pogled na to, kakšni ti odnosi so. Predavatelj na zagrebški filozofski fakulteti Žarko Puhovski pravi, da je negativen odnos do Slovenije ena redkih tem, kjer v hrvaški politiki obstaja soglasje – glede tega ne more biti nobenih sprememb, le če bi v Sloveniji zmagal Janša, bi morda nekoliko lažje sodeloval z desno opcijo na Hrvaškem. »Slovenija je na neki paradoksalen način v hrvaškem javnem mnenju celo nasledila Srbijo na seznamu tistih, ki jih imajo za slabe sosede.« Po besedah Puhovskega imajo ljudje občutek, ki v nobenem primeru ni povsem neupravičen, da Slovenija drobnjakarsko izkorišča svojo prednost pred Hrvaško, denimo ko je bila v EU, Hrvaška pa ne... »To, da Slovenija sprejema pomoč policistov z Baltika, ne pa iz Hrvaške, je zelo jasen znak slovenskega prezira do južnjakov in s tem Hrvatov. In na to se v Hrvaški odzovejo na ustrezen nacionalistični način.«
Profesor na zagrebški fakulteti za politične vede Tihomir Cipek se strinja, da v odnosih s Slovenijo ne bo sprememb, pri čemer pa ocenjuje, da vse stranke podpirajo načelno idejo dobrososedskega sodelovanja. Kar se tiče mejnega vprašanja, pa »konec koncev med Švico, Avstrijo in Nemčijo obstaja večno nerešeno mejno vprašanje, kakšna bi lahko postala meja na morju med Slovenijo in Hrvaško«.
Odločilen bo vpliv Berlina
Boštjan Udovič tudi ne pričakuje, da bi se v prihodnje spremenil odnos Hrvaške do beguncev: »Dokler ne bo Berlin sporočil Hrvaški, kako mora delovati, se ne bo nič spremenilo. Hrvaška je ustvarila koridor in težo begunskega vala prenaša naprej.« Po njegovem mnenju se postavlja vprašanje, ali bi se lahko v primeru Karamarkovega prevzema vodenja vlade Zagreb in Budimpešta dogovorila, da Madžarska ponovno odpre svoja vrata, kar bi olajšalo trenutni položaj Slovenije. Šuklje spominja na to, da je takoj po volitvah Karamarku čestital srbski premier Aleksandar Vučić. »Karamarko in Vučić imata z nemško kanclerko Angelo Merkel primerljive odnose: prvi po strankarski liniji, drugi pa zaradi dobrih osebnih stikov. Oba zelo upoštevata njeno mnenje, zato bi lahko pričakovali, da na meji med Srbijo in Hrvaško glede beguncev novih zaostritev ne bo.«
Tudi Cipek in Puhovski menita, da so morebitni hrvaški ukrepi na meji manj odvisni od sestave vlade, bolj pa od tega, ali bodo Nemčija, Avstrija in Slovenija morda omejile sprejem beguncev. Cipek ocenjuje, da bo imela na hrvaško politiko v primeru vladavine HDZ precejšen vpliv Evropska ljudska stranka, »ki nad njo bdi kot angel varuh«. Cipek si ne predstavlja, da bi se »hrvaški politiki z njo udarili, kot se je Orban«. Puhovski v nasprotju z njim meni, da imamo trenutno dve Evropi. »Eno poosebljaAngela Merkel, drugo Viktor Orban. HDZ se je jasno izrekel za Orbana – če bo vodil vlado, bo gotovo za bolj omejevalen pristop na meji.« Dodaja, da bi tudi vlada na čelu s SDP lahko postavila žico, če bi se sprejemanje beguncev na severu zmanjšalo.
