Kam vam seže spomin, ko vam omenimo dodatne kvalifikacije?

V leto 2009 in dodatne kvalifikacije proti Rusiji. Spomini so lepi. Upam, da bomo uspešni tudi letos. Vsi si želimo igrati na evropskem prvenstvu, kjer ta rod še ni bil. Najprej moramo razmišljati le o prvi tekmi v Ukrajini, ki je zelo zahteven tekmec.

Marsikaj se je spremenilo od leta 2009. Bi reprezentanca, ki je bila tedaj še mlada, zdaj pa je za šest let bolj izkušena, v tem času lahko dosegla več, kot je?

Po prvenstvu v Južni Afriki smo bili v obeh kvalifikacijah tretji, kar pomeni, da nam je malo zmanjkalo, da bi se znova uvrstili vsaj v dodatne kvalifikacije. Na vseh tekmah smo se trudili po najboljši močeh, na koncu pa se ni izšlo. Če bi imeli malo več sreče, bi v kakšnih kvalifikacijah lahko bili drugi.

Dogajale so se bolj ali manj znane stvari v zakulisju, od afere z nekdanjim predsednikom Ivanom Simičem do neplodne menjave selektorja Matjaža Keka in njenih znanih posledic. So vse te zadeve zavrle najbolj talentiran rod slovenskega nogometa, katerega del ste?

Morda to drži. Sam nimam časa razmišljati, kaj bi bilo, če bi bilo. Res je, da imamo veliko talentiranih nogometašev, na kar kaže že seznam klubov, v katerih igramo reprezentanti, in kako smo napredovali. Odigrali smo svetovno prvenstvo, imamo veliko izkušenj. Na stvari, ki so se dogajale okoli reprezentance, nisem bil najbolj pozoren in nanje tudi nisem imel vpliva. Tisti, ki igramo v tujini, teh zadev ne spremljamo najbolj pozorno. In tako je vse skupaj hitro minilo.

Kaj ni nogometaš jezen, če zaradi stvari, na katere nima vpliva, doseže manj kot bi lahko?

To je nekaj najtežjega. Take stvari se ne izbrišejo iz spomina, vedno ostanejo nekje v ozadju. Morda se to zdaj ne občuti toliko, ker se vrstijo nove tekme, nove bitke, nova prvenstva… Ko končaš kariero, pa bi se najraje vrnil nazaj in storil še več, da bi se uvrstil na tista velika tekmovanja, ki so se ti izmuznila.

Ste zaradi tega jezni? Morda razočarani?

Sem. Vedno sem razočaran, ko se mi zgodi krivica. In ko bi lahko pokazal več, morda pametneje postopal v kakšnem trenutku. Ampak vse to pride z leti, kajti na napakah se učiš. Če pogledam nazaj, bi nekatere stvari spremenil, ampak v tistem trenutku morda tega ne bi mogel storiti, ker sem razmišljal drugače.

Kakšno perspektivo pa ima ta reprezentanca zdaj? Je močnejša kot pred šestimi leti, ko je premagala Rusijo?

Zagotovo smo močnejši. Glede na zasedbo in klube, v katerih igramo, imamo več izkušenj, več pomembnih tekem smo odigrali, bolje znamo prenesti pritisk, znamo se obnašati na takih tekmah… Vse gre v naš prid. Najbolj pomembna je pa želja. In tudi zdaj si zelo želimo iti na evropsko prvenstvo, ki bi bilo za naš rod prvo. Močna želja je tisti element, ki lahko odloči.

Rezultati pa niso bili primerni. Že več let je govor, da je glavna pomanjkljivost položaj zadnjega vezista.

Ne gre za to. Bistveno je, da ko nismo bili prvi ali drugi v skupini, nismo dovolj dobro funkcionirali kot ekipa in seveda vsak posameznik v njej. Če slabo odigram, mi ni težko povedati.

V Villarrealu ne igrate redno, tudi zaradi poškodbe. Kako ste se spopadli s tem?

To je bilo težko obdobje. Po sedmih mesecih sem odigral prvo tekmo. Bilo je težko, ampak sem vseskozi vedel, da se bom vrnil še močnejši. Po poškodbi sem spremenil pogled na nogomet, še več sem si želel igrati. Dobil sem nov elan. Kot bi šlo za premor, ki sem ga potreboval, da sem začel drugače razmišljati.

Tudi zdaj ne igrate redno za Villarreal. S tem verjetno niste zadovoljni.

Nisem, rad bi vseskozi igral. Imamo veliko tekmovanj, kar pomeni, da nas čaka veliko tekem. Trener veliko posega po rotaciji igralcev. Na evropskih tekmah sem večinoma igral jaz, v prvenstvu pa Jaume Costa. Dobil sem tudi rdeči karton proti Levanteju. Na naslednji je igral on in še zmagali smo. To je v nogometu običajno. Treba je iti naprej in razmišljati pozitivno.

V dresu Seville blesti ukrajinski zvezdnik Jevgen Konopljanka. Kako nevaren bo?

Je zelo močan, agilen, dober je z žogo v nogi. Treba je stati blizu njega, paziti na dvojne podaje. Skoraj na vsaki tekmi igram proti takšnim nogometašem, kajti na bočnih položajih so najhitrejši napadalci. Za vsakega trener reče, da je hiter in dobro tehnično podkovan.