Ikei se je uspelo z izdatno občinsko pomočjo v eni potezi izogniti vsaj enemu letu papiroloških postopkov, ki številne druge vlagatelje spravi na kolena. Občina je namreč upoštevala predlog družbe, da pogoje za urejanje območja za Kristalno palačo, kjer bo stala njena trgovina, opredeli že občinski prostorski načrt, ki ga bo ljubljanski mestni svet potrjeval že čez dobra dva tedna. S tem je občina, če se izrazimo nekoliko slikovito, Ikei pogrnila rdečo preprogo do gradbenega dovoljenja.
Na občinskem oddelku za urejanje prostora so zagotovili, da so prvotno predvideni občinski podrobni prostorski načrt lahko preskočili, ker so v Ikei preprosto povedano že v času spreminjanja občinskega prostorskega načrta opravili domačo nalogo in poskrbeli med drugim za »urbanistično umestitev, infrastrukturno ureditev in prometno študijo«. Tako so imeli na voljo dovolj podatkov o načrtovani gradnji, da so vse podrobnosti vnesli že v spremenjeni občinski prostorski načrt, ki sicer ureja prostorske pogoje za vso občino.
Ikea izbrala dober čas za vstop na slovenski trg
Ljubljanski svetnik in arhitekt Mirko Brnič Jager (SDS), ki sedi tudi v občinskem odboru za urbanizem, je prepričan, da občina s tem krši postopek priprave prostorskih dokumentov. »Občinski prostorski načrt daje smernice, podrobni prostorski načrt pa rešuje cel kup podrobnosti. Zato občinski prostorski načrt ne more nadomestiti podrobnega,« je dejal Brnič Jager.
Nasprotno meni dekan fakultete za arhitekturo mag. Peter Gabrijelčič, ki zagovarja odločitev občine. »Če se ve za konkretnega vlagatelja, ki ima pripravljene vse elemente, ki jih zahteva občinski podrobni prostorski načrt, potem je smiselno, da se pogoji za urejanje prostora natančno določijo že v občinskem prostorskem načrtu, ker gre tudi za veliko racionalizacijo postopka,« je pojasnil Gabrijelčič.
A »pohitren« postopek ima tudi svojo negativno plat, je opozoril arhitekt in urbanist Tadej Žaucer z Inštituta za politike prostora. Javnost ne bo imela priložnosti, da aktivno sodeluje pri pripravi in razpravi o podrobnem prostorskem načrtu. »Res je, da javnost lahko daje pobude in pripombe tudi v postopku spreminjana občinskega prostorskega načrta, a laiki tako obsežen dokument težje razumejo. Javnost je lažje vključiti pri manjših stvareh, kot bi bil recimo občinski podrobni prostorski načrt,« je še dodal arhitekt z Inštituta za politike prostora. Predsednik sveta četrtne skupnosti Jarše Bojan Hajdinjak je to na neki način potrdil, saj je dejal, da tudi četrtna skupnost s projektom sploh še ni seznanjena.
»Mislim, da naših občanov prihod Ikee ne moti, številni se je verjetno zelo veselijo. Skrbi nas le prometni vidik, kako bo nova trgovina vplivala na Šmartinsko cesto in kje bodo uvozi,« je še povedal Hajdinjak. Dovozi k trgovini bodo urejeni s Šmartinske, Kajuhove, Kavčičeve, Rožičeve, Ameriške in Argentinske ulice, so na vsaj del Hajdinjakovih vprašanj odgovorili na občini.
Bodo pešci dobili prijeten prostor?
A ker so trgovine Ikee pisane na kožo predvsem avtomobilistom, Žaucerja bolj skrbi, kako bo v oklici trgovskega centra poskrbljeno za pešce. »Da je prostor prijazen do pešca, ni dovolj, da ima pešec širok pločnik, ampak da je prostor, po katerem hodi, pester, da je v pritličju stavb veliko različnih dejavnosti, veliko vhodov, izložbe, prostori za sedeti,« je naštel Žaucer, ki upa, da bo občina imela dovolj manevrskega prostora, da bo izpogajala kar največ v javno korist.
V Ikei, kjer se trenutno poleg urbanizma ukvarjajo tudi z urejanjem lastništva zemljišč, ki jih potrebujejo za gradnjo trgovskega centra, pričakujejo, da bodo z gradnjo ljubljanske Ikee začeli v letu 2017. Sama gradnja objekta, ki naj bi imel več kot 30.000 kvadratnih metrov površin, pa bo trajala približno eno leto.
O številu nadstropij trgovine in prostorih za parkiranje v Ikei za zdaj ne morejo govoriti, saj bo vse to odvisno od zasnove trgovine, ki jo bodo pripravili arhitekti. Dejali pa so, da bo ljubljanska Ikea podobna zagrebški. Prostorski načrt bo družbi sicer dovoljeval gradnjo pritličja, petih etaž in terase.
Vanja Brkić
