Odpiranje trgovine v Sloveniji nima nikakršne povezave z ohranjanjem prometa v trgovinah v sosednjih državah, temveč zgolj z izpolnjevanjem pogojev za gradnjo in odprtje trgovine tukaj. Slovenija je vse od leta 2007, ko smo začeli širitev v jugovzhodno Evropo, na seznamu trgov, kamor želimo. Dinamika odpiranja prvih trgovin pa je močno odvisna od pravnega in lastniškega statusa, pogojev poslovanja in zapletenosti upravnih administrativnih postopkov. Najdlje nam je z našimi načrti uspelo priti na Hrvaškem, kjer smo prvo trgovino odprli lani, v Srbiji se pripravljamo na začetek gradnje, v Sloveniji pa smo na stopnji, ko se ukvarjamo z urbanizmom in lastninskimi vprašanji. Naši načrti za slovenski trg predvidevajo odprtje zelo podobne trgovine kot v Zagrebu, kar pomeni, da bo obsegala več kot 30.000 kvadratnih metrov.
Sami ste rekli, da se Ikei z odpiranjem trgovine pri nas mudi. Pa vendar postopki tečejo počasi.Projekt se izvaja v skladu s pričakovanji. Leta 2014 smo podpisali memorandum o soglasju z Mestno občino Ljubljana, v katerem so jasni pogoji, pod katerimi je mogoče začeti postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gre predvsem za spremembe veljavnega občinskega prostorskega načrta in za gradnjo potrebne infrastrukture. Marca 2015 smo sklenili predhodni nakupni sporazum za zemljišče v središču parka BTC v Ljubljani, ki tudi vsebuje nekatere pogoje za uspešno nadaljevanje projekta. Ker je dokument zaupne narave, v tej fazi ne moremo razkriti nobenih dodatnih podrobnosti. Naš cilj je, da začnemo gradnjo takoj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji.
Predsednik uprave BTC Jože Mermal je lani pojasnjeval, da Ikee v Ljubljani še ni, ker so pri nas lastniki ponujali zemljišča po dvakrat višji ceni. Drži?Ena glavnih težav je res bila visoka cena zemljišč. Tako v primerjavi z Avstrijo kot Italijo so imela zemljišča v Ljubljani najvišje cene. Zdaj so padle, čeprav ne toliko, kot smo upali.
BTC ni prva in edina lokacija, na kateri ste želeli graditi.Ne, preučili smo več kot 30 lokacij po vsej Ljubljani in njeni okolici. Z vidika celotnega paketa se je za najprimernejšega izkazal BTC. Za nakupovalnim središčem Süd na Dunaju je to največji nakupovalni center v tem delu Evrope. Ne po velikosti, ampak po številu obiskovalcev, saj privabi 20 milijonov ljudi na leto. To je dobro za Ikeo, hkrati pa bo naš prihod prispeval k povečanju obiska BTC. Pričakujemo torej vzajemne sinergijske učinke, saj je Ikea tudi sama po sebi privlačna znamka in jo obišče od dva do tri milijone ljudi na leto. V Zagrebu lani recimo dva milijona ljudi.
Zdaj kupujete 85.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v lasti Zavarovalnice Triglav in še nekaterih drugih lastnikov. Še vedno držijo ocene o 80-milijonski investiciji in 300 novih zaposlitvah? Koliko boste odšteli za zemljišče?Tega v tej fazi projekta še ne moremo razkriti. Ocenjujemo, da bo investicija v Ljubljani vredna 90 milijonov evrov in bo omogočila neposredno zaposlitev 300 ljudem, še vsaj štirikrat več pa bo posrednih zaposlitev, vezanih na storitve in potrebe trgovine, recimo ravnanje z odpadki ali upravljanje premoženja. Ko pridemo v določeno okolje, skušamo v njem najti tudi čim več lokalnih dobaviteljev. Upamo, da bomo imeli kmalu tudi v Sloveniji več kot zgolj dva ali tri proizvajalce, kot jih imamo zdaj. Nekoč smo na Šmartinski v Ljubljani že imeli poslovalnico s precej veliko skupino zaposlenih, ki so se ukvarjali zgolj z nabavami za Ikeo. Upamo, da si lahko v tem smislu obetamo neke vrste vrnitev. Navsezadnje pa bodo slovenska podjetja gotovo sodelovala tudi pri gradnji trgovine. Natančni stroški gradnje bodo znani, ko bo izveden razpis za glavnega izvajalca del, kar je v skladu z našimi običajnimi transparentnimi postopki razpisov. Poleg tega še ni definirana niti cena za infrastrukturo. Prav o tem trenutno potekajo naši razgovori z odgovornimi organi v Ljubljani.
Ljubljanski župan Zoran Janković je leta 2010 javno oznanil, da od Ikee, če želi priti v mesto, pričakuje donacijo. Kaj ste ali še boste dali županu oziroma mestu?Moram poudariti, da imamo v Ikei zelo stroge in transparentne metode dela. Naš glavni sogovornik v Sloveniji sta mesto Ljubljana in njen župan, s katerim smo razvili zelo dobro sodelovanje. Jasno smo definirali načine dela in doslej nismo donirali ničesar. Plačali bomo, kar moramo po zakonu plačati, torej komunalni prispevek. Neposredno pa nas ni še nihče prosil za kakšno donacijo. V tem projektu seveda sodelujemo s partnerji in tudi oni se pogovarjajo z županom in mestno upravo in morda bodo kaj prispevali kot rezultat dela z Ikeo. Toda Ikea neposredne donacije ne bo dala, ker imamo tudi na tem področju jasna pravila. Te zadeve vodi posebni oddelek znotraj podjetja in v sodelovanju z Unicefom.
Ste od Ljubljane že dobili kakšna konkretna zagotovila o spremembah občinskega prostorskega načrta? Po prvih napovedih bi jih morali mestni svetniki potrditi že aprila letos.Z mestno upravo imamo skupni cilj, to je odpreti trgovino v čim krajšem času. Ampak ta čas ne sme biti tako kratek, da bi zahteval uporabo neprimernih načinov. Mi smo naše pripombe na prostorski načrt oddali, zdaj pa jih obdelujeta mestna uprava skupaj z mestnim arhitektom. Prav tako z mestnimi oblastmi razpravljamo o gradnji potrebne infrastrukture. Pričakujemo, da bodo ta vprašanja rešena v najkrajšem možnem času, in smo optimistični.
V Sloveniji ni nenavadno, če so za spremembe občinskih prostorskih načrtov potrebna leta. Kakšni roki bi bili za vas sprejemljivi?V vseh državah ti procesi vzamejo veliko časa in s to težavo se soočamo povsod, kjer gradimo naše trgovine. Slovenija ni izjema. Ker je že več kot desetletje članica EU in je tako administrativno kot zakonodajno relativno dobro razvita, verjamemo, da bo ta vprašanja rešila v najkrajšem možnem času. Trgovino želimo odpreti čim prej, seveda pa moramo tudi mi izpeljati določene procese, zasnovati trgovino, pridobiti gradbeno dovoljenje, izvesti razpis za izbiro izvajalca gradnje... O naših pričakovanjih glede rokov ne morem govoriti, pričakujemo pa visoko motivacijo mestnih oblasti in to smo tudi zaznali. Treba je tudi vedeti, da nismo edini, ki želimo spremembe občinskega prostorskega načrta. Gre za krovni prostorski akt občine, ki ni omejen zgolj na območje naše trgovine.
Vas že kaj skrbi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja?Doslej smo imeli zelo pozitivne izkušnje z drugimi državami v regiji. Na Hrvaškem smo na primer gradbeno dovoljenje pridobili v 28 dneh, v Srbiji pa je bilo izdano le dva dni po predložitvi zahtevane dokumentacije. Pričakujemo, da bodo tudi v Sloveniji odgovorni pokazali podobno raven učinkovitosti.
Kdaj bomo torej lahko nakupovali v ljubljanski Ikei?Upamo, da bomo gradnjo lahko začeli že leta 2017, glede na naše izkušnje iz drugih podobnih projektov pa pričakujemo, da bo gradnja trajala približno leto dni.
Slovenci naj bi že zdaj v Ikeinih trgovinah v sosednjih državah zapravili okoli 70 milijonov evrov na leto. Kakšen promet si obetate v Ljubljani?Naše analize ne kažejo, da gre za 70 milijonov evrov, to je kljub vsemu nekoliko prevelika številka. Toda že samo dejstvo, da si je tolikšno število slovenskih kupcev pripravljeno vzeti čas in potovati v naše trgovine v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško, dovolj pove o potencialu, ki ga ponuja slovenski trg, in opravičuje našo naložbo v Ljubljani. Naša želja je slovenskim kupcem kar najhitreje omogočiti, da bi imeli trgovino Ikea dobesedno za vogalom in da jim ne bi bilo treba več potovati do naših trgovin v sosednje države.
Kaj bo sledilo po Ljubljani?Naš dolgoročni načrt je 13 trgovin v regiji, trenutno pa smo osredotočeni na gradnjo trgovine v Beogradu, druge trgovine v Bukarešti in te v Ljubljani. Največ trgovin naj bi nazadnje imeli v Romuniji. V Sloveniji se bodo naše naložbe z Ljubljano najverjetneje končale.
