To so zahteve, ki jih je Zveza Romov za Dolenjsko zadnji dan julija naslovila na predsednika vlade Mira Cerarja, posredovala pa še na več drugih naslovov državnih inštitucij. Na odziv iz premierjevega kabineta še čakajo, pravi predsednik dolenjske zveze Romov Bogdan Miklič. Da je nujno potreben nov nacionalni program za Rome, je vlado večkrat pozvala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, nazadnje v svojem poročilu za leto 2014.
Dosedanje strategije le mrtva črka na papirju
Po mnenju podpredsednika Zveze Romov za Dolenjsko Zvonka Golobiča je bilo dosedanje reševanje romske problematike v jugovzhodni Sloveniji neučinkovito, zato se je stanje še poslabšalo. »Ogromno je bilo obljub, analiz in tako imenovanih strategij, a je vse ostalo na papirju. Država mora prevzeti večjo odgovornost, lokalne oblasti pa pozvati, da nemudoma začnejo urejati romska naselja.« Hkrati pa poudarja, da je po drugi strani Romom treba vcepiti v zavest, da če kaj dobijo, morajo za to tudi skrbeti in še kaj prispevati zraven.
Na Dolenjskem je največ težav prav glede največjega novomeškega romskega naselja Žabjak, medtem ko je občina za preostalih šest romskih naselij že sprejela potrebne prostorske akte. Problem Žabjaka, kjer je obrambno ministrstvo lastnik skoraj 79 odstotkov zemljišč, je občina skušala reševati že s pripravo prostorskih načrtov leta 2009, a ji to ni uspelo, kot so na občini že večkrat povedali, zaradi navzkrižnih interesov v lokalnem prostoru in tudi interesov ministrstva za obrambo.
Po Mikličevem mnenju bi lahko bil prenos zemljišč z ministrstva na občino kot tudi prostorski akti že davno pripravljeni. To bi bila tudi podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj ter zamenjavo nedostojnih in nevarnih bivališč. »Menimo, da bivalni zabojniki, razen za zagotavljanje najnujnejših potreb, nikakor ne smejo postati pravilo. A enostavno ne verjamemo več sklepom občinskega sveta, županu, dokler se res ne bodo začela dela na terenu,« pravi.
Župan vrgel žogico državi
Novomeški svetniki so aprila letos potrdili načrt urejanja romskega naselja Žabjak, pripravo prostorskih aktov naj bi nadaljevali jeseni. A kot je dejal župan Gregor Macedoni, bo občina sprejela zemljišča od države takrat, ko bo ta opravila svoj del naloge.
»Država že v času sprejemanja zadnjega občinskega prostorskega načrta (leta 2009) ni želela sodelovati pri urejanju tega območja. Ker pa je lastnica več kot 70 odstotkov zemljišč, menimo, da mora aktivno sodelovati pri reševanju tega problema. Hkrati pa je občinski svet odločil, da lahko ta zemljišča od države prevzamemo le, če bodo prostorsko urejena ter če bo država zagotovila denar za komunalno ureditev tega območja.«